V svetu zdravilnih rastlin se žajbelj uveljavlja kot prava zvezda. S svojo bogato zgodovino uporabe in raznolikimi koristmi za zdravje je ta rastlina postala ključni element ne le v kulinariki, ampak tudi v tradicionalni medicini in sodobnih raziskavah. Žajbelj, znan znanstveno kot Salvia officinalis, ni zgolj začimba za dodajanje okusa jedem; ponuja tudi številne lastnosti, ki že stoletja navdušujejo raziskovalce, zdravilce in kuharske mojstre po vsem svetu.

V tem članku bomo raziskali, kako lahko žajbelj koristi našemu telesu in umu v današnjem hitrem tempu življenja. Pripravite se na poglobljen pogled v svet žajblja, ki obljublja razkriti skrivnosti te močne in vznemirljive rastline.


Žajbelj se vse pogoste uporablja tudi v kozmetiki, saj ima veliko zanimivih lastnosti. Adstrigentne lastnosti pomagajo zožiti pore in zmanjšati prekomerno izločanje olja, kar lahko zmanjša pojav aken in pomaga koži ostati čista. Antioksidanti  pomagajo zaščititi kožo pred prostimi radikali, ki povzročajo prezgodnje staranje in poškodbe kože. Pomiri lahko draženje in srbenje na koži, kar je koristno pri občutljivi ali razdraženi koži. Naravno milo z žajbljem za vašo kožo boste našli na tej povezavi. Uporaba žajblja na koži lahko spodbuja regeneracijo celic, kar pomaga pri obnavljanju kože in ji daje zdrav in sijoč videz.


Prepoznate žajbelj?

Žajbelj je nizek grm, visok do 40 cm, s številnimi stebli. Ta so spodaj olesenela in štiriroba. Listi so eliptični, podolgovati ali jajčasti, na kratkih pecljih ali  sedeči. Na steblu so nameščeni nasprotno, so zelenkastosivi in po listnem robu drobno napiljeni. Vsi nadzemski deli so prerasli z dlakastimi žlezicami, ki izločajo eterično olje. Cvetovi so svetlo vijoličasti, le redko so beli ali rožnati in so zbrani na koncih stebel v rahel grozd. V njih nastaja obilo medičine, zato cvetoči žajbelj imenitna čebelja paša, žajbljev med pa zelo zdravilen. Ves žajbelj ima močen, dišaven vonj in nekoliko grenek in trpek okus. Cveti od junija do konca julija.

Raste po vrtovih, v naravi pa po suhih predelih južne Evrope in obrežjih sredozemskega morja. Tudi pri nas raste podivjan v obmorskih krajih in na kamnitih tleh.

Nabiramo liste in cvetne vršičke, tik preden se rastlina razcveti. Nabrano posušimo v senci na prepihu. Posušen žajbelj spravimo v papirnate vrečke. vsebuje eterično olje, Čreslovine, grenke snovi, beljakovine, škrob, ssluzi, smole, rudninske snovi.

NARAVNO MAZILO Z ŽAJBLJEM

Žajbelj recepti

Žajbljev čaj

Žajbelj uporabljamo za čaj tako, da žličko žajblja poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati toliko časa, da se nekoliko ohladi. Nato precedimo in popijemo 3 do 4 skodelice na dan. Pripravimo si žajbljev napitek tako, da vzamemo žlico žajblja in poparimo s pol litra vode, potem takoj pokrijemo in pustimo stati toliko časa, da se tekočina nekoliko ohladi. Nato precedimo, sladkamo z žlico medu in popijemo čim več tega aromatičnega čaja.


Žajbljev tonik za obraz

1 skodelica destilirane vode

2 žlici suhih listov žajblja

1 žlica jabolčnega kisa

V majhni posodi zavremo destilirano vodo. Ko voda zavre, dodamo suhe liste žajblja. Pokrijemo in pustimo, da se žajbelj namaka v vodi približno 10-15 minut. Nato odstavimo s štedilnika in pustimo, da se tekočina ohladi. Ko je tekočina ohlajena, precedimo tonik in ga prelijemo v stekleničko za shranjevanje. Dodamo jabolčni kis in dobro pretresemo, da se sestavine združijo. Tonik nanesemo na čisto kožo obraza s pomočjo bombažnega blazinice ali razpršilke.

Uporabljamo lahko dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, za osvežujoč učinek na kožo.


Puranje prsi z žajbljem

Puranje prsi solimo in popramo ter jih položimo v vročo ponev z malo oljčnega olja. Na vrh vsakega kosa purana položimo nekaj listov žajblja in naribane limonine lupine. Pražimo, dokler puran ni lepo zapečen in hrustljav, nato postrežemo s svežo solato ali pečenim krompirjem.


Testenine z žajbljem

Testenine skuhamo po navodilih na embalaži. Medtem na ponvi stopimo maslo in dodamo liste žajblja ter jih pražimo, dokler ne postanejo hrustljavi. Kuhanim testeninam primešamo maslo s žajbljem, dodamo ščepec soli in potresemo s parmezanom. Serviramo kot glavno jed ali prilogo.


Krompir z žajbljem

Krompirjeve kose položimo na pekač, jih prelijemo z oljčnim oljem ter začinimo s soljo, poprom, nasekljanim česnom in listi žajblja. Pecimo v pečici pri 200°C, dokler krompir ni zlato rjav in hrustljav. Postrežemo kot prilogo k mesu ali drugim jedem.

Te recepte lahko prilagodite glede na lastne preference in dodate različne sestavine, kot so paradižnik, gobe ali druga zelišča, da ustvarite še bolj edinstvene okuse.

Opozorilo: Ker žajbljevo eterično olje vsebuje strupen tujon, z žajbljevimi pripravki ne smemo pretiravati in jih uporabljamo le takrat, ko je to potrebno. Drugače lahko nastopijo težave, ki se kažejo v povečanem bitju srca, krčih, vrtoglavici in občutku vročine.