Industrijska konoplja (Cannabis sativa) je kmetijska dobrina (poljščina), ki se goji za pridelovanje široke palete izdelkov, vključno s hrano in pijačami, kozmetiko in drugimi izdelki za osebno nego, za prehranska dopolnila, kot tudi za tkanine in tekstil, za pridelavo vlaken, papir, materiale v gradbeništvu, izolacijske materiale itd. Konoplja se lahko goji zaradi vlaken, semena ali drugega.

 

Rastišče

Konoplja je visoka, pokončna enoletna rastlina z zelenim dlakavim steblom, ki zraste od 0,5 metrov do 5 metrov višine. Raste od 80 do 250 dni, povprečno od 100 do 150 dni, odvisno od sorte (z žlahtenjem nastala oblika konoplje z določenimi želenimi lastnostmi). Pridela se lahko povsod po svetu z blago klimo. Je večinoma dvodomna rastlina, kar pomeni, da se moški in ženski cvetovi razvijejo na ločenih rastlinah. Ženske in moške rastline ločimo tudi po tem, da so v času rasti, ženske rastline nižje od moških rastlin in imajo tudi več vej kot moške rastline. Listi so v obliki dlani in so podobno kot listi divjega kostanja, dolgi, tanki in nazobčani. Skupaj v enem »šopku« jih je od 3 do 11. Listi so dolgi do 20 cm in široki do 3 cm. Velikost korenin je odvisna od metode gojenja in kvalitete prsti. Povprečno korenine predstavljajo 8-9 % celotne biomase rastline. Moške rastline imajo krajšo vegetativno fazo, kot ženske, zato imajo tudi slabše razviti koreninski sistem. Glavna korenina je lahko dolga do 2 m, krajše korenine, ki zrastejo iz glavnega korena pa od 10 do 60 cm.

 

Po uporabnosti ločimo konopljo na dve vrsti: industrijsko ali navadno (Cannabis sativa sativa) in indijsko (Cannabis sativa indica).

Industrijska je visoka od 1,5 do 4 metre, slabo razvejana, list je sestavljen iz manj širokih lističev. Vršički so polni semen, gladki, svetleči, mrežasto sivočrne barve. Seme dozorele konoplje zlahka izpade. Steblo je v prerezu polno, včasih z majhno luknjo v sredini, z debelo skorjo, ki vsebuje močna vlakna. Ženski cvetovi izločajo malo smole, ki je slabo lepljiva in ima kratkotrajen nežen blag vonj. Raste od 80 do 150 dni. Vsebuje manj kanabinoidov THC (manj kot 0,5 %) in več kanabinoidov CBD (več kot 0,5 %).

 

Industrijska konoplja se razlikuje od indijske konoplje (indica) tudi po nižji vsebnosti THC-ja in višji vsebnosti CBD-ja.

V medicini se uporablja smola oziroma kanabinoidi, med njimi je najbolj koristen CBD. Več ga najdemo v industrijski sorti. CBD se veže na kanabinoidne receptorje v našem kanabinoidnem sistemu, ki ga imamo v telesu. Kanabinoidni sistem je zelo pomemben fiziološki sistem, ker uravnava in vzdržuje naše zdravje in počutje. Pomembno funkcijo ima tudi pri vnosu telesne energije, pri hranjenju in procesiranju. CBD za razliko od THC ne povzroča omamljenosti, ker ne vsebuje psihoaktivnih sestavin.

 

Kanabidiol (cbd) v konoplji

Navadna konoplja (Cannabis sativa L.) je zelo dobro znana po zdravju koristnem maščobnem olju iz konopljinih semen, po trdnih vrveh, izdelanih iz stebel, zaradi podvrste Indice pa tudi po psihoaktivnem učinku. Poznamo jo kot rastlino s pozitivnimi učinki na človeško telo in njegov endokanabinoidni sistem. Vsebuje številne sekundarne metabolite, kot so kanabinoidi, terpeni, flavonoidi, steroidi, alkaloidi, lignani. Največ raziskav je narejenih na kanabinoidih, med katerimi sta najbolj preučevana kanabidiol (CBD) in delta-9-tetrahidrokanabinol (THC).

Konoplja vsebuje najvišjo vsebnost kanabinoidov v času cvetenja v socvetjih rastlin, predvsem v trihomih in ovršnih listih. Za pridobivanje CBD so najbolj primerne rastline z ženskimi socvetji. Snov CBD, ki ni psihoaktivna, ima pri ljudeh mnogo pozitivnih učinkov.  V industrijski konoplji je razmerje med molekulama CBD in THC 10:1. V času cvetenja je povprečna vrednost CBD v sortah, ki so na evropski sortni listi, okrog 2‒4 %, medtem ko vsebnost THC ne sme presegati 0,2 %.

Na evropski sortni listi je do sedaj za gojenje dovoljenih 69 sort navadne konoplje. Za pridobivanje CBD so najbolj zanimive sorte KC dora, monoica in tiborszallashi.