Nabiranja in predelovanja zdravilnih rastlin se lotimo sami le, kadar nas to veseli. S pozitivnim pristopom in dobro voljo bodo tudi nabrana zelišča kvalitetnejša. Pri prepoznavanju rastlin nam pomagajo odlične risbe in fotografije, rastlinski ključi in priročniki za nabiranje zdravilnih rastlin. Potrebno si je pridobiti dobro predznanje, saj je natančnost in dosledno prepoznavanje zelišč bistvenega pomena. Tisti, ki nimajo časa za nabiranje lahko zelišča dobijo pri zeliščarjih ali v lekarnah. Narava nam je pripravila obilico rešitev, ki čakajo na našo pozornost in na možnost, da nam služijo in so uporabljena z ljubeznijo.

Kdaj nabiramo

~ Čas nabiranja je odvisen od podnebnih razmer in nadmorske višine.

~ Nabirajmo v suhem vremenu, najprimernejša so sončna jutra, ko se rosa že posuši. Nabirati jih začnemo, ko so na vrhuncu rasti ali po navodilu (borovničevo listje nabiramo preden plodovi dozore).

~ Nikoli ne nabiramo mokrih rastlin.

~ Rastline, ki močno diše (timijan, baziliko, majaron…) nabiramo v vročem, suhem dnevu, opoldne, ko imajo največ eteričnih olj.

~ Zeli nabirajmo ob času cvetenja.

~ Cvetove, ko se začnejo odpirati, le cvetove sivke, ko so še v popkih.

~ Liste nabiramo, ko so popolnoma razviti, le pri brezi dajemo prednost mladim listom.

~ Plodove nabiramo, ko so popolnoma zreli.

~ Korenike in korenine navadno izkopavamo jeseni ali zelo zgodaj spomladi, ker so v tem času učinkovine nakopičene v tem rastlinskem delu.

 

Kaj nabiramo

~ Skrbno določimo rastlino, da ne bomo pomotoma nabrali napačne ali celo strupene zeli.

~ Zdravilnih rastlin nikoli ne nabirajmo ob cesti in tudi ne, če so zaprašene ali umazane. Zmeraj nabirajmo v neonesnaženem okolju, da rastlin ni potrebno oprati. Le s korenin in korenik pod tekočo vodo s ščetko odstranimo zemljo.

~ Nabirajmo samo tisti del rastline, ki ga bomo dejansko uporabili za zdravljenje, ne trgajmo ali ne pulimo cele rastline.

~ Nekatere rastline so redke, ogrožene in zato zaščitene. Ne nabirajmo jih v prosti naravi, če le moremo jih gojimo v vrtu.

~ Nabirajmo le zdrave rastline. Pri okužbah z virusi ali glivicami se ne spremeni le videz, ampak tudi sestavine.

 

Kako nabiramo

Nabiranje cvetov

Cvetovi naj bi se običajno zbirali v  času polnega cvetenja. Vendar pa obstajajo razlike pri posameznih primerih. Včasih potrebujemo popek, ali pa naj bi nabiranje potekalo v začetku cvetenja zaradi kasnejšega razcveta med sušenjem. Nabirati je potrebno celotne cvetove ali različne dele cvetov, odvisno od vrste. Nabirajo se zjutraj, ko rosa izgine. Nekateri cvetovi se ponoči ali v veliki vročini zaprejo. Te nabiramo, ko so odprti. Ker so cvetovi navadno zelo občutljivi, je treba pazljivo ravnati pri rokovanju z njimi, tako da ne pride do neželenih procesov, preden jih odložimo v sušilni prostor.

Nabiranje cvetočih poganjkov

stebla naj bi med nabiranjem bila odrezana pod krajem, kjer so nezrela (mlada) in obilno listnata. Nabirati je potrebno zgornji del stebel, do 40‐50 cm višine, ker spodnji deli stebla običajno ne vsebujejo aktivnih sestavin. Od grmov je potrebno nabrati  zeliščne poganjke brez spodnjih delov stebla. Nikoli ne izvlecite celotne rastline s koreninami.  Čas za zbiranje celih rastlin ali njihovih listov je najbolj primeren zgodaj zjutraj, potem ko je rosa že izhlapela, vendar preden je sonce še posebej močno. Nabrana zelišča se položijo v zračno košarico ali pladenj v zelo tankem sloju, tako da se fermentacija in segrevanje nabrane mase rastlin ne pospešuje. Nabrana zelišča je potrebno pripraviti za sušenje v najkrajšem možnem času,

Nabiranje plodov

Plodovi se nabirajo, ko so popolnoma dozoreli. Ob tem času jih večina spremeni barvo in vonj. To velja tudi za semena. Zrelo seme odpade z mnogih rastlin. Zato bi semena morali opazovati, in ko dobijo svojo značilno barvo in jih manjši del že odpade, se poberejo rastline ali njihovi deli, polni semen. To se opravi v zgodnjih jutranjih urah, ko je še rosa, saj je v tem trenutku nevarnost odpadanja nizka. Plodove in semena je treba posušiti takoj, ko je mogoče.

Nabiranje listov

Listi naj bi se nabirali, ko so dovolj zreli, vendar ne "prestari". Bolnih listov ali listov, ki so jih nagrizli insekti, se je treba izogibati. Liste je potrebno nabirati drugega za drugim, in listi z dolgim steblom naj bi se odtrgali s 2‐3 cm dolgim pecljem. V nekaterih primerih, npr. koprive (Urtica dioica), posebna očala pomagajo odstraniti s stebla vse liste naenkrat.

Nabiranje korenin

Korenine in korenike se nabirajo od jeseni do pomladi. Samo tiste korenine dajejo koristna zdravila, ki so bile nabrane v omenjenem obdobju. Izkopane korenine je treba očistiti umazanih delov; preostale neželene in propadajoče dele rastlin je potrebno odstraniti. Sveže izkopane korenine bi morale mnogokrat biti oprane pod tekočo vodo.

~ Nabirajmo v košaro ali papirnato vrečko, rastlin ne tlačimo.

~ Slabe dele rastline odstranimo sproti ob nabiranju.

~ Takoj jih posušimo, da se zaradi encimatckih procesov sestavine ne spremenijo.

~ Naberemo samo toliko rastlin, kot jih potrebujemo.

 

Kako sušimo

~ Zdravilne rastline sušimo v senci in na zračnem prostoru.

~ Sveže nabrane rastline čimprej razprostremo v tanki plasti na primerno podlago (les, papir, tkanina) za sušenje.

~ Korenine operemo, obrišemo in obesimo na prepih.

 

Sušenje cvetov

Cvetove očistimo, jih položimo na vpojen papir v suh prostor; zaradi zračenja na široko. Ko so suhi, odstranimo cvetne liste in jih shranimo v rjavi papirnati vrečki ali temnem steklenem kozarcu.

Sušenje semen

Šopke zrelih strokov s semeni oz. stebel s cvetovi obrnemo navzdol, na pladenj ali papirnato vrečko. Počakamo, da se posušijo, jih nežno otresemo, odstranimo večja semena in shranimo.

Sušenje plodov

Razprostrte na vpojnem papirju damo v ogreto a izklopljeno pečico, vrata pripremo in pustimo tri do štiri ure. Nato jih damo na toplo, temno mesto in jih občasno obrnemo. Plesnive izločimo.

Sušenje listov

Šopke z 8-10 stebli obesimo v toplem, zračnem prostoru. Ko postanejo krhki, liste z otiranjem ločimo od stebla. Shranimo jih v temen, zaprt kozarec ali rjavo papirnato vrečko

Sušenje korenin

Korenine operemo v topli vodi. Narežemo jih na kolobarje in razporedimo po pladnju z vpojnim papirjem, Postavimo ga v toplo, a izklopljeno pečico, vrata pripremo in pustimo 2-3 ure.

Zbiranje soka in gela

List aloje previdno prerežemo po dolgem in olupimo robove. Gel aloje dobimo tako, da ga s topim robom noža strgamo po sredini lista. Gela ne moremo shraniti, zato ga je treba porabiti.

 

Kako hranimo

~ Posušena zelišča hranimo v snažnih papirnatih vrečkah, v kartonastih škatlah ali v kozarcih pokritih s krpo. Nikoli jih ne hranimo v plastičnih vrečkah!

~ Korenine in semena damo v vrečke iz blaga.

~ Na vrečke napišemo ime rastline in datum nabiranja.

~ Vsa zelišča hranimo v suhem, zračnem, temnem prostoru.

~ Zelišča hranimo ločeno po vrstah in cela ne zdrobljena, tako ohranimo učinkovine dlje časa. Aromatičnih zeli ne drobimo (meta, kamilica). Korenine, gomolje, plodove, semena, ki imajo zdravilne učinkovine v notranjosti pa moramo zdrobiti, vendar šele neposredno pred uporabo.

~ Večino drog moramo po enem letu zavreči, ker s časom izgubljajo zdravilno moč. So pa tudi izjeme: skorja krhlike npr. je primerna šele po enem letu.

Želimo vam veliko uživanja in lepih trenutkov ob nabiranju zelišč. Sledite navodilom in se zavedajte, da je uporabnik nabranih zelišč tisti, ki začuti vaš odnos do zelišč in narave. Veseli bomo vašega všečka na naši facebook strani, lahko pa se naročite na brezplačne nasvete in novice na tej povezavi.

Nabirajte z ljubeznijo!