V
svetu rastlinske medicine ima šentjanževka, znanstveno imenovana Hypericum
perforatum, posebno mesto zaradi svojih izjemnih zdravilnih lastnosti, ki so
jih cenile že generacije.
To
majhno zelišče z drobnimi rumenimi cvetovi se pogosto imenuje tudi navadna
krčnica ali šentjanževka, in kljub svoji skromni velikosti je pridobilo veliko
pozornosti zaradi svoje sposobnosti lajšanja različnih težav.
Od antičnih civilizacij do sodobne rabe v alternativni medicini, šentjanževka ohranja svoj ugled kot naravna rastlina s številnimi koristmi za telo in duha.
ŠENTJANŽEVO MAZILO
Šentjanževka ali navadna krčnica (Hypericum Perforatum L.) je do 70 cm visoka pokončna trajnica. Steblo je spodaj nekoliko olesenelo in proti vrhu razraslo. Steblo je izrazito dvorobo. Listi so nasprotni, jajčasti, brez pecljev in posejani s številnimi pikicami. To so žleze, napolnjene z eteričnim oljem. Zato so listi prozorno pikasti, če jih pogledamo proti svetlobi.
Na koncu poganjkov so v pakobulastem socvetju združeni rumeni cvetovi, ki imajo veliko prašnikov, ki so zrasli v 3 snopiče. Če jih med prsti zmečkamo, postanejo krvavo rdeče barve. Rastlina ima svojevrsten vonj in nekoliko neprijeten, grenek in aromatičen okus. Šentjanževka cveti od konca junija do septembra.
Rastišče šentjanževke
Šentjanževka
raste na suhih predelih med travo, na robu njiv, na nasipih, ob poteh ali na
gozdnih robovih.
Kako nabiramo šentjanževko
Nabiramo neolesenele cvetoče poganjke
in jih posušimo v senci, na prepihu.
Rastlina vsebuje različne spojine, med katerimi je najbolj znana hipericin, ki
daje rastlini rdečkasto barvo. Šentjanževka vsebuje grenčine, Čreslovine,
eterično olje, hipericin, polifenol-ne spojine, flavonoide, antibiotično
delujoče snovi. Šentjanževka se
uporablja v obliki tinktur, olj, kapsul ali čajev. ...
Recepti s šentjanževko
Čaj šentjanževka
Za
čaj vzamemo čajno žličko posušene rastline, prelijemo s skodelico vrele vode,
pokrijemo in pustimo stati toliko časa, da se nekoliko ohladi. Nato precedimo
in pijemo čaj čez dan po požirkih, zvečer pa po eno skodelico.
Kako pripravimo Šentjanževo olje
Šentjanževo olje, ki ga tradicionalno uporabljano za nego kože in blaženje manjših kožnih težav, se pripravlja iz svežih cvetov. V procesu priprave v svežih cvetovih je v njih še prisotna voda, ki omogoča specifične encimske reakcije, ki povzročijo nastanek plinov, opaznih kot plavajoči mehurčki v olju. Postopek izdelave tega olja je preprost, zato se ljudje pogosto odločijo, da ga pripravijo sami.
Šentjanževo olje pripravimo tako, da vzamemo 300 g drobno zrezane sveže šentjanževke in to damo v steklenico s širokim grlom. Čez nalijemo liter olivnega olja. Dobro zaprto steklenico postavimo za 2 meseca na sonce. Olje postane rubinasto rdeče.
Napolnjeno posodo tesno zapremo,
postavimo na sončno mesto in jo redno pretresamo. Po šestih tednih olje
precedimo, pri čemer dobimo sijoče rubinasto rdeče šentjanževo olje. Rubinasto
rdečo barvo olju dajejo spojine, ki nastanejo pod vplivom sončne svetlobe. Če
bi olje pripravljali v temnem prostoru, bi imelo medeno rjavo barvo. Za
shranjevanje olja priporočamo uporabo steklenice iz rjavega stekla in hranjenje
v hladnem prostoru.
Šentjanževka, s svojimi izjemnimi
lastnostmi, seže globoko v zgodovino in ostaja priljubljena izbira v sodobnem
svetu naravne medicine.
Raziskovanje in izkoriščanje njenih zdravilnih lastnosti nista le stvar
preteklosti, ampak tudi vzpodbudita sodobne pristope k naravni negi in uporabi.
Priprava
šentjanževega olja, enega izmed številnih pripravkov iz te rastline, ponuja
vpogled v preprostost naravnih postopkov. Sijajno
rubinasto rdeče olje, ki ga pridobimo iz svežih cvetov, nosi s seboj bogato
dediščino in hkrati ponuja učinkovito sredstvo za nego kože.
Poleg
tega, da je šentjanževka priljubljena v domači pripravi zdravilnih pripravkov,
se kot sestavina pojavlja tudi v homeopatskih zdravilih. Nenehna priljubljenost
te rastline potrjuje njeno vsestranskost in pomembno vlogo v ohranjanju
naravnega ravnovesja telesa.
Ob zaključku članka bi radi spodbudili previdnost in posvetovanje s strokovnjaki pred samostojno uporabo katerega koli zeliščnega pripravka, vključno s šentjanževko. Naravna zdravila so lahko učinkovita, a varnost vedno ostaja ključna. Šentjanževka, s svojo barvito zgodovino in širokim naborom koristnih lastnosti, ostaja dragocena sestavina v svetu naravne medicine.
Opozorilo: Šentjanževke ne smemo uporabljati pri sočasnem uživanju določenih zdravil, ker podaljšuje oziroma zmanjšuje njihov učinek. Pri nekaterih ljudeh daljše uživanje čaja iz šentjanževke povzroča alergijo na sončilo svetlobo, kar spremlja tudi neprijetno srbenje.
Napišite komentar