Kaj je nordijska hoja in kako se je razvila

Nordijska hoja je razmeroma nov šport, saj je nastal leta 1997. V bistvu je šlo za poletni trening finskih smučarskih tekačev, iz tega pa se je razvila masovna rekreacija. Raziskava je pokazala, da porabimo pri takšni hoji 50 odstotkov več kalorij kot pri navadni hoji in da pri tem razgibamo 90 odstotkov več mišic v telesu. Posebnost nordijske hoje je namreč v uporabi palic, podobni smučarskim. Njihova uporaba je silno prosta. Eno palico zapičimo v tla in se odrinemo od nje z nogo na drugi strani. Torej nameravate narediti korak z desno nogo, pičite levo palico in se odrinete z levo nogo obratno. Pri zapičevanju palic in odrivanju uporabljamo tudi trebušne mišice in mišice zgornjega dela telesa. Za ljudi z bolečimi eni in kolki pa je nordijska hoja odlična tudi zato, ker se del teže med hojo prenese na palice namesto na sklepe.

Sicer pa je takšna hoja dober način za izboljšanje telesne pripravljenosti, pomaga tudi pri nadzorovanju telesne teže in izgubi odvečnih kilogramov ter tako izboljša kvaliteto življenja. Seveda pa je treba redno vaditi, vsaj dvakrat do trikrat na teden po 45 minut oziroma eno uro. Prednost nordijske hoje je tudi v tem, da kurimo maščobe pri zmerni hoji, takšni, da se med njo še lahko pogovarjate. Če ste prehitri, začne telo kuriti ogljikove hidrate.

 

Kakšne palice naj kupim in na kaj naj bom pozoren?

Ob nakupu palic za nordijsko hojo, dobite jih lahko v večini športnih trgovin, je treba pravilno izbrati. Poleg telesne višine uporabnika palic je treba upoštevati še njegovo težo in pogostost vadbe. Več kot hodite oziroma vadite, kvalitetnejše palice potrebujete. Cena se giblje od 15 evrov pa tudi tja do 100 oziroma 200 evrov lahko odštejete za res kvalitetni palici. Za približno določitev primerne dolžine palic, te sicer proizvajajo v 5-centimetrskih razlikah, si lahko v trgovini pomagamo tudi tako, da jih primemo za ročaj. Nadlaket naj bo ob telesu, palica, zapičena v tla, pa vzporedna s telesom. V takem položaju naj nadlaket in podlaket tvorita približno pravi kot, položaj podlakti naj bo čim bolj vodoraven. Če pa se z nordijsko hojo šele seznanjate, naj bo podlaket v tem položaju malo navzdol. Nordijska hoja je med Slovenci vseh generacij zelo popularna. Različna društva po vseh večjih slovenskih krajih organizirajo tečaje nordijske hoje, v programu jo imajo športni animatorji v številnih slovenskih hotelih in v vseh obmorskih počitniških krajih. Nordijska hoja pa ni samo skrb za lastno zdravje in zdrav način preživljanja prostega časa, temveč tudi oblika druženja ljudi različnih starosti in različne telesne pripravljenosti. Vseh, ki jim rekreacija pomeni kaj več. Prvi veliki nordijski pohod je bil v organizaciji Športnega kluba dnk v Sloveniji organiziran leta 2011.

AROMAFIT - AROMATIČNO MASAŽNO MAZILO - NAROČI ZDAJ


Pomembno je gibanje

Ko se končno odločimo, da bomo nekaj časa posvetili telesni aktivnosti, predvsem gibanju v travi, si skoraj zmeraj postavimo vprašanje, kako lahko to počnemo. Hitro ali počasi? Kaj bo našemu zdravju oziroma telesu bolj koristilo? Podobno vprašanje so si zastavljali raziskovalci Lichiganske univerze. Pa so povabili k sodelovanju devet telesno neaktivnih žensk, starih od 50 od 65 let. Vse so dobile enako nalogo, da vsak dan prehodijo kilometrov oziroma 25 km na teden. V osmih mesecih so ugotovili, da so tiste, ki so hodile s srednjo hitrostjo - 1,5 km v 20 minutah povečale imunsko občutljivost in tako zmanjšale tveganje, da bi zbolele za sladkorno boleznijo. Poleg tega so počasnejše izgubile več telesne maščobe kot le, ki so hodile hitreje. Vendar so hitrejše, tiste, ki so 5 km prehodile v 15 minutah, izločale več rasnega hormona. Ta se je pri počasnejših zmanjšal. Pa tudi tveganje za sladkorno bolezen se je s hitrejšo hojo spet povečalo.

Na koncu so strokovnjaki ugotovili, da je pomembno predvsem gibanje in da z njim, ne glede na to, ali smo počasnejši ali hitrejši, zagotovo koristimo svojemu zdravju.