Kamilica že tisočletja krasi svet zdravilnih rastlin in kozmetike. Ta čudovita rastlina ni le najstarejša in najbolj znana v zgodovini človeštva, temveč je tudi priznana in cenjena kozmetična sestavina. Kljub svoji dolgi in slavni zgodovini je kamilica danes postala redkejša na poljih, saj kmetje pogosto odstranjujejo divja zelišča. Kljub temu pa mnogi ljubitelji narave kamilico gostijo na svojih vrtovih, kjer raste med zelenjavo in solato.

V tem članku bomo raziskali čarobni svet kamilice, opisali načine nabiranja ter predstavili širok nabor uporab, ki segajo od čajev do kozmetičnih pripravkov. Skupaj bomo raziskali, kako lahko kamilico vključimo v vsakdanje življenje ter izkoristimo njene lastnosti za svoje dobro počutje.


Nekoč so jo lahko po mili volji nabirali ob poljih, vendar jo tam zdaj redkeje srečamo, saj kmetje pogosto odstranjujejo divja zelišča. Marsikdo ji je ponudil zatočišče na svojem vrtu, kjer zdaj raste med zelenjavo in solato. Zaseje se sama, cvetove pa nabiramo od maja do septembra, najbolje okoli poldneva, ko se odpreta približno dve tretjini cevastih (notranjih, rumenih) cvetov.

Prava kamilica intenzivno zadiši, ko cvet zmečkamo med prsti. Vsebuje eterična olja, kumarine, sluzi in flavonoide. Cvetna košarica prave kamilice je znotraj votla, kar jo loči od pasje kamilice (Anthemis arvensis), s katero jo včasih zamenjajo.

Rimska kamilica je bila eno od starodavnih devetih svetih zelišč Sasov.


Kdaj jo nabiramo

Kamilica je enoletna rastlina, ki jo najdemo prosto po njivah, med žitom in drugod. Gojimo pa jo tudi po vrtovih in večjih nasadih. Rastlina zraste od 20 do 50 cm visoko, ima drobne belo rumene cvetke, ki jih opazimo konec maja ali v začetku junija. Rastlina cveti do septembra. Cvetni košek je votel. Za čaje nabiramo samo cvetne koške, za kopeli pa celo rastlino.

Pri nabiranju moramo biti previdni, saj kamilico nabiramo le ob suhem in sončnem vremenu, nakar jo hitro sušimo v senčnem in zračnem prostoru. Shranimo jo na suhem mestu, saj se lahko drugače navlaži. Dotikamo se je čim manj, ker je zelo občutljiva rastlina in bi lahko s tem izgubila večino svojih zdravilnih vrednosti in arome. Po enem letu shranjevanja se količina hlapljivega eteričnega olja zmanjša za polovico.

Rastlina vsebuje eterična olja kot so kamazulen - azulen, ki pomirja, bisabolen. Vsebuje še flavonoide, tanine in valerijansko kislino. Razmnožuje se zelo hitro, tudi s potaknjenci. Odgovarja ji propustna zemlja, sončna do polsenčna lega.

Čeprav imata glavni vrsti kamilice različno kemijsko sestavo, imata podobne lastnosti. Eterično olje kamilice pridobivajo s parno destilacijo iz cvetličnih glavic obeh vrst. ima vesel in osvežujoč vonj, podoben vonju jabolka. Vonj kamiličnega olja se dobro meša s citrusnimi vonji, kot je vonj eteričrega olja neroli, in drugimi sladkimi cvetličnimi ali začimbnimi vonji, kot je vonj muškatne kadulje.

NARAVNO MILO S KAMILICO


Kamilica v receptih

Čaj kot poparek

 Žlico kamiličnih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo počivati 5 minut. Nato čaj precedimo in dnevno spijemo do 3 skodelice vedno sveže pripravljenega čaja. Kamiličnega čaja nikoli ne pijemo vročega, pač pa počakamo, da je prijeten za pitje.

Kamilično olje

V pol litra olivnega olja damo 50 g kamilic in vse skupaj pustimo na soncu 30 dni. Nato precedimo in shranimo v temno steklenico. S kamiličnim oljem se na tanko namažemo pred spanjem.

Obkladki

Kamilice zavijemo v bombažno krpo, to prelijemo z vročo vodo, nato pa za 5 minut položimo na kožo.

Kopeli

100 g posušenih kamiličnih cvetov prelijemo z litrom vrele vode in pustimo, da stoji pokrito 15 minut. Potem to prilijemo kopeli. Vodi pa lahko dodamo tudi tinkturo.

lnhalacije

3 žlice kamilice stresemo v plitev krožnik, prelijemo vročo vodo. nato nagnemo obraz nad krožnik, glavo in vrat pa si pokrijemo z brisačo. Kamilične hlape inhaliramo 10 minut.

Kamilična tinktura

V 3 dl domačega žgania namočimo 3 žlice kamiličnih cvetovv, 10 oluščenih semen pomaranče in košček cimetove skorje. Na toplem pustimo to zmes stati 10 dni. Nato jo precedimo in primešamo pol litra destilirane vode. v kateri smo kuhali 300 g sladkorja. Zmes prelijemo v stekleničko in shranimo.

Kamilična tinktura II

100 g suhih kamilic prelijemo z 900 g dobrega žganja oziroma 200 g svežih kamiličnih cvetov z 800 grami domačega žganja, najbolje tropinovca. Zmes postavimo za tri tedne na polico na sobni temperaturi. Po 21 dneh jo precedimo in spravimo v temno steklenico. Čez en teden vsebino ponovno previdno prelijem, da odstranimo usedlino, ki se je nabrala na dnu steklenice.


Nabiranje kamilice zahteva previdnost in spoštovanje do te občutljive rastline, ki nam nesebično podarja svoje čudovite cvetove. Raziskali smo, kdaj in kako najbolje nabirati te dragocene cvetove, ter poudarili pomen suhega in sončnega vremena za ohranjanje njihove kakovosti.

Zato povabimo kamilico v svoj vsakdan, ohranjajmo njeno prisotnost na vrtu ter se razvajajmo z njenimi naravnimi darovi. V svetu, kjer iščemo ravnotežje med hitrim tempom in naravnim zdravjem, je kamilica zagotovo ena tistih rastlin, ki nam lahko prinese mir, sprostitev in ohranja pristen stik z naravo.