Divji kostanj navdušuje že stoletja

Divji kostanj, botanično znan kot Aesculus hippocastanum, je drevo, ki že stoletja navdušuje s svojo mogočnostjo in uporabnimi lastnostmi. S svojimi izjemnimi listi in dobro prepoznavnimi plodovi, ki jih poznamo kot kostanje, predstavlja ne le estetsko dopolnilo mestnih parkov, ampak tudi vir številnih koristi za človeka. V tem članku bomo raziskali čarobni svet divjega kostanja, razkrili njegovo zgodovino, botanične posebnosti in različne recepte, kako izkoristiti njegove blagodejne lastnosti.

Divji kostanj, Aesculus hippocastanum drevo običajno zraste do 30 metrov visoko, so šele sredi 19. stoletja začeli ceniti kot uporabno rastlino, čeprav so ga v Evropi spoznali že konec 16. stoletja. Njegova domovina je namreč na severu Irana pa na Kavkazu in Himalaji.

V Evropi je bil najprej namenjen senci - sadili so ga v drevoredih, parkih in na gostilniških vrtovih.

Čeprav je rasel v urbanem okolju, so mu rekli divji, medtem ko je bil tisti, ki je rasel v gozdu, pravi. Verjetno zato, ker so ljudje njegove plodove uživali, plodovi divjega kostanja pa so bili namenjeni živalim. Od tod tudi latinsko ime rastline aescare, ki pomeni jesti. V zdravilne namene so kostanj začeli uporabljati razmeroma pozno. Sredi 19. stoletja je postal cenjena rastlina najperj zaradi skorje.


Lubje nabiramo marca in aprila, cvetje v maju, zrele plodove pa septembra in oktobra. Plodove še sveže olupimo in zmeljemo v moko, posušimo na krušni peči ali v pečici, zdrobimo v prah in hranimo v temnem prostoru.

Divji kostanj vsebuje saponine, čreslovine, smolo, olja, grenčine, maščobe, škrob v plodovih, aescin, tanine, flavonlikozide.


Jeseni nabrane še sveže sadeže razrežemo in iz njih delamo moko oziroma prah, tinkturo in mazila. Za tinkture in mazila ga razrežemo z olupkom vred, za prah ga je treba olupiti, posušiti in zmleti. Kostanj sušimo pri 60 stopinjah Celzija. Poleg plodov uporabljamo v tudi cvetje in listje pa tudi lubje. Pri tem je treba paziti, da ne olupimo celega drevesa. Največjo moč imajo 2 do 3 leta stari poganjki, ki jih olupimo, lubje pa posušimo in ga uporabljamo za kopeli.

MAZILO DIVJEGA KOSTANJA

Divji kostanj - recepti


Divji kostanj - tinktura

Za liter tinkture bom narezali ali zmleli 200 gramov svežega divjega kostanja oziroma 100 gramov suhega, če bomo delali s posušenim. Kostanj damo v steklen kozarec z malce širšim vratom in ga zalijemo s 1000 grami 50-odstotnega tropinovca ali alkohola. Na kozarec zapišemo datum, kdaj smo naredili mešanico, in jo potem tri tedne pustimo na zračni in svetli, vendar ne sončni polici. Nobene tinkture, ki jo delamo z alkoholom, ne smemo imeti na soncu. Posodo vsak dan premešamo, da alkohol potegne nase čim več učinkovin divjega kostanja. Tekočina se bo obarvala svetlo rumeno. Po treh tednih tinkturo precedimo in pustimo še teden dni, da se na dnu spet nabere usedlina. Tekočino ponovno precedimo.

Divji kostanj - prah

Divji kostanj olupimo, razrežemo, posušimo in zmeljemo, potem pa ta kostanjev prah pospravimo na suho mesto. Kostanj je namreč zelo higroskopen in takoj veže vlago nase.

Čaj iz listov

Čajno žličko svežih ali posušenih kostanjevih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo 5 do 10 minut, nato precedimo. Čaj sladkamo s kostanjevim medom.

Čaj iz suhih cvetov divjega kostanja

Dve čajni žlički suhih cvetov prelijemo s četrt litra vrele vode. Pijemo 2 skodelici čaja na dan.

Kostanjeva kopel

Svež kostanj narežemo na drobne koščke in ga kuhamo skupaj s sesekljanimi kostanjevimi listi, dokler ne dobimo goste tekočine. Dodamo ji toplo vodo in mešamo, dokler se ne speni, potem pa dodamo kopeli.

Kostanjeva krema

Kostanjevo moko in pšenično moko zmešamo v razmerju 1:1, prilijemo kis in mešamo, dokler se ne zgosti. Prizadeto mesto lahko kar namažemo ali pa nanesemo kremo na bombažno obvezo, ki jo pritrdimo na telo.


Zaključujemo naše raziskovanje čudovitega sveta divjega kostanja, ki nas navdušuje s svojo naravno lepoto in blagodejnimi lastnostmi. Kot smo odkrili, divji kostanj ni le okras v mestnih parkih, temveč tudi vir številnih koristi za naše zdravje in dobro počutje. Upamo, da ste uživali ob branju in pridobili tudi kakšen nov postopek za obdelavo divjega kostanja.

OPOZORILO: Kostanjevih pripravkov ne priporočajo med nosečnostjo in dojenjem, ne dajemo jih otrokom in ljudem, ki imajo težave z ledvicami. Ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, naj se pred uporabo posvetujejo z zdravnikom. Zunanja uporaba v redkih primerih sproži alergično reakcijo.