Poznan je tudi pod imeni mali trpotec, makovec, pripotnik, škrepotec. Raste po vsej Evropi, najdemo pa ga največ ob poteh, po travnikih ter na neobdelanih tleh, od nižin do planin. V kolikor se preveč razraste, lahko veliki trpotec uniči številne trate. Listi rastline temno zeleni, so suličasti in pokončni, drobne cvetove ima združene v klase valjaste ali jajčaste oblike.

 

Nabiranje

Rastlina cvete od maja do septembra, nabiramo tako liste kot semena, najbolje preden se cvetovi odprejo. Rastlino naberemo ter posušimo, najbolje v senčnem in zračnem prostoru. Posušeno uporabljamo za čaje, za tekoče izvlečke in kapsule in zunanjo uporabo. Trpotec vsebuje sluzi, listi vsebujejo iridoid avkubin in flavonoide – antioksidante. Trpotec je zelo trdoživa rastlina, ki se zelo hitro širi, zato ga gojimo na odmaknjenem delu vrta. Odgovarja mu vsakršna zemlja in sončna do polsenčna lega.

 

Poparek

1 čajno žličko zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito počivati 5 minut. Nato čaj precedimo ter popijemo. Dnevno popijemo l - 3 skodelice vedno sveže pripravljenega čaja in to med posameznimi obroki. Poparek lahko uporabimo tudi za obkladke. Obkladek, ki ga uporabljamo zunanje je treba menjati vsake pol ure, ne smemo pa uporabiti iste tkanine, pač pa vedno novo, razen, če že uporabljeno prekuhamo.

 

Sirup

V liter vroče vode vmešamo kilogram sladkorja in kuhamo. Zmes naj rahlo vre od 30 do 60 minut, tako skoraj polovica vode izpari. Nato zmes ohladimo. 100 g posušenih trpotčevih listov ali 200 g svežih poparimo z 2 do 3 dl kropa. Po 5-10 minutah precedimo skozi gazo ali drobno sito. Vsebino poparka vmešamo v sladkorno raztopino. Premešamo in vse skupaj vlijemo v steklenice, ki smo jih prej sterilizirali. Sirup hranimo na temperaturi do 1 stopinje Celzija.

 

Sirup z medom

Ker ima med veliko več mineralov, vitaminov in drugih koristnih snovi, je tudi trpotčev sirup veliko bolj učinkovit, če ga naredimo z medom. Ker se med ne sme kuhati, če ga segrejemo na več kot 40 stopinj Celzija, se v njem razvijejo celo strupene snovi, je obstojnost takšnega sirupa krajša in ga zato naredimo manj. Poparek trpotca, ki ga naredimo enako kot pri sirupu s sladkorjem, zmešamo v cvetlični, žajbljev, akacijev ali lipov med. Tak sirup obvezno hranimo v hladilniku.


Sirup z medom — plastni način

V kozarec s širokim grlom damo plast rjavega sladkorja ali plast medu, nato plast listov velikega trpotca, plast sladkorja oziroma medu pa spet liste trpotca, vse do vrha kozarca. Ko je kozarec poln, ga zapremo in damo za 30 dni na sonce oziroma okensko polico, kamor sije sonce. Če srno delali sirup z medom, kozarec ovijemo s časopisnim papirjem in ga šele potem damo na sonce. To naredimo zato, ker se med ne sme ogreti na več kot 40 stopinj Celzija. Na višji temperaturi izgubi vse zdravilne lastnosti, če pa je temperatura še višja, se pojavijo določeni strupi. Z medom zato nikoli ne smemo sladkati vročega čaja ali mleka. Po 30 dneh, ko se sladkor oziroma med utekočini, sirup prelijemo v steklenice, dobro zapremo in damo na hladno. Tak sirup je sicer zelo obstojen. A je vseeno dobro, da si vsako leto naredimo svežega.