Večina ljudi pozna veliko koprivo oziroma Urtico dioico kot nadležen plevel, a je po mnenju številnih zeliščarjev najbolj zdravilna avtohtona rastlina. Je trajnica z razvejanimi plazečimi se poganjki in štirioglatim steblom, ki zraste tudi do 50 cm in več v višino. Ima podolgovate liste sivozelene barve, na spodnji strani pokrite s krhkimi dlačicami, ki se zapičijo v kožo. Zaradi strupa, ki ga izločajo, nas stik s koprivo peče, na koži pa povzroči rdečico pa tudi mehurje, če je koža bolj občutljiva. Kopriva je zelo razširjena rastlina in raste skoraj povsod. Na njivah, zapuščenih vrtovih, ob cestah, vodi, na nasipih, v vlažnih gozdovih, tudi v planinah jo najdemo. Kopriva vsebuje veliko mineralov, kot so železo, kalij, kalcij, fosfor, in mnogo vitaminov, flavonoide in delno topno kremenčevo kislino. Med ljudmi velja rek, da kopriva dela red tako v zemlji kot pri človeku.

 

Kako jo nabiramo

Zmeraj odtrgamo oziroma jo režemo njeno zgornjo tretjino, in jo najprej pogladimo od spodaj navzgor, da polomimo kremenčeve dlačice, ki nas sicer pečejo. Potem odtrgamo vršiček in posmukamo liste z nje. Stebla ne zavržemo, saj prav tako vsebuje veliko zdravilnih snovi. Liste, vršičke in stebelca sušimo vsakega posebej. Sušiti je treba v zračnem prostoru.

Iz sveže koprive lahko iztisnemo sok, ga pasteriziramo in hranimo za zimo.

In medtem ko se zeleni deli koprive nabirajo v času pred cvetenjem. se korenina koplje jeseni. Ko jo izkopljemo. jo obrežemo, operemo in posušimo in šele potem uporabimo. Koprive so odlične tudi v prehrani, v juhah in prikuha., kjer odlično nadomestijo špinačo.


Čajna mešanica

Sestavlja jo šest posušenih zdravilnih rastlin. V enakih delih vzamemo posušeno in zdrobljeno veliko pekočo koprivo, rman, ozkolistni trpotec, njivsko preslico, regratove korenine in orehove liste. 4 čajne žličke takšne mešanice poparimo z litrom kropa - umirjenega kropa, v katerem ni več videti mehurčkov od vretja - in to pustimo stati deset minut, potem čaj precedimo. Pravzaprav se ne sme dati na sonce noben pripravek, ki vsebuje alkohol. Damo ga v termos steklenico in ga po požirkih pijemo ves dan.


Tinktura za boljšo kri

Za pripravo tinkture uporabimo 100 g posušenih kopriv, listov in 900 g 50-odstotnega alkohola (od 45-55 odstotni tropi-novec, lahko je tudi sadjevec). Suhe koprive stresemo v steklen kozarec oziroma steklenico s širšim vratom in zalijemo z žganjem. Steklenico zapremo in nanjo napišemo datum, kdaj smo naredili mešanico. Mešanico imamo natanko 21 dni na vidnem mestu v kuhinji, vsak dan jo je namreč treba pretresti. Nikakor pa je ne smemo imeti na soncu.

Semena kopriv so že od nekdaj veljala za odličen napitek. Pet žlic semena je treba deset dni namakati v litru rdečega vina.

Tekoče gnojilo iz kopriv

Ker koprive vsebujejo veliko dušika, so odlično gnojilo za listnato zelenjavo. Kilogram svežih kopriv namočimo v 10 litrov vode. Mešanico vsak dan premešamo s palico. Ker tekočina močno smrdi, jo pripravljajmo v čim bolj odmaknjenemu delu vrta. Ko se tekočina neha peniti, je pripravljena za uporabo. Precedimo jo in razredčimo z 10-kratno količino vode. S tem zalivamo okolico rastlin enkrat na teden. Koprive lahko uporabljamo tudi za prekrivanje tal in tako vplivamo na povečanje mineralne vrednosti tal in dejavnosti mikroorganizmov.