Bazilika izvira iz Afrike, danes
pa je razširjena tudi v Aziji in Ameriki. Evropska bazilika prihaja iz Sredozemlja,
kjer je danes zelo priljubljena začimba. Gojijo jo tako v ZDA v Kaliforniji, pa
v Italiji, Maroku in Egiptu. Poznana je tudi pod imenom bažiljka, božja
bazilika, sveta bazilika. Sama rastlina je začimbna, močno aromatična, enoletna
rastlina. Ima sladek, svež okus, vonj pa spominja na nageljnove žbice in meto
(lahko se okusi razlikujejo od vrste, tako, da lahko po okusu spominjajo tudi
na janež, cimet, por...).
Bazilika zraste nekje od 20 do 40
centimetrov visoko, listi so ovalni, lepe sveže zelene barve, cvetovi so
rožnati ali zelenkasto beli. Poznanih je več vrst bazilike. Tiste nižje sorte
imajo manj listov, so pa zato bolj aromatične in bolj dišijo. Baziliko največ
uporabljajo v kulinariki, kot rastlino pa so jo omenjali že v antiki.
V kulinariki se odlično poda v juhe, na pice, pečenke, pečene ribe, prikuhe, v jedi iz stročnic, je nasploh zelo čislana mediteranska začimba. Tako v kuhinji kakor tudi v zdravilne namene, se uporablja celo zelišče.
Nabiranje
Rastlino porežemo pred cvetenjem.
Režemo jo tik nad zemljo in to v vročem opoldanskem soncu. Povežemo jo v šopke
in jih posušimo v temnem in zračnem prostoru. Posušeno baziliko drobilo zrežemo
in shranimo v temni, nepropustni posodi. Če uberemo drugačen postopek priprave
in shranjevanja, bo bazilika hitro izgubila tako svojo začimbno kot tudi moč.
Danes poznamo preko šestdeset vrst bazilike, zaradi svoje raznolikosti pa je
zelo čislana tudi kot okrasila rastlina na vrtovih, saj odganja škodljivce,
sočasno pa jo rade obiskujejo tudi čebele.
Sajenje in pridelovanje
Baziliko lahko sadimo tudi v
okrasne lonce in popestri marsikatero kuhinjsko okno. Prideluje se kot
enoletnica, čas cvetenja je odvisen od časa žetve, nekako od julija do oktobra.
Lahko pa jo v tem času tudi dvakrat obiramo — julija in konec septembra, s tem
da ima rastlina julija več zdravilnih učinkovin v sebi. Sama rastlina zahteva
veliko sonca, dobra humusna, globoka in dobro odcedila tla. Razmnožujemo jo s
semeni ali sadikami, zunaj jo sejemo v drugi polovici maja ali junija, ko so
tla že dovolj topla, semena kalijo na svetlobi. Sicer pa bazilika slabo prenaša
mraz in je zato nikoli ne smemo zalivati z mrzlo vodo, če želimo, da nam bo
uspevala. Voda s katero jo zalivamo, mora biti zmeraj enaka temperaturi zraka.
Čaj
2 čajni žlički posušene bazilike
prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati 10 do 15 minut. Nato
čaj precedimo in spijemo ne oslajenega. Neoslajenega lahko uporabljamo tudi za obkladke.
Prevretek
Kadar želimo dober prevretek, si
lahko pomagamo s prevretkom bazilike. V liter vode damo slabo pest posušene
bazilike in potem dnevno zaužijemo dve skodelici takšnega čaja.
Kopeli za roke in noge
Na liter vode damo eno do dve
prgišči svežih ali na pol posušenih listov in cvetov bazilike. Takšna kopel je
zelo krepčilna.
Tinktura
Pripravljamo jo enako kot druge
tinkture - 100 g suhe rastline ali 200 g sveže in 900 oziroma 800 gramov
dobrega domačega žganja namakamo pri sob temperaturi 21 dni, nato pa pretočimo
in shranimo v temni steklenici.
Napišite komentar