Naravni svet je poln majhnih čudes, ki se skrivajo pred našimi očmi, vendar imajo pomembno vlogo v ekosistemih. Eden od takšnih skritih junakov je tudi navadni plešec, znan z znanstvenim imenom Capsella bursa-pastoris. Ta drobna rastlina s srcu podobnimi listi je pogosta in razširjena po celem svetu, vendar kljub svoji pogosti prisotnosti velikokrat ostane spregledana.

V tem članku bomo raziskali svet navadnega plešca, od njegovega videza in habitata do njegove biologije ter zgodovinske uporabe. Razkrili bomo zakaj je pomembno razumeti in ceniti to majhno rastlino, ki nas obdaja v vsakdanjem življenju. Navadni plešec nas namreč uči, da v neopaznih podrobnostih pogosto tičijo pomembne lekcije o naravi in njeni zapleteni mreži življenja.


Plešec je zelo pogost a ga skoraj nihče ne pozna

Navadni plešec poznamo tudi pod imeni plešec. kašic, torbica. škofova kapica, navadna repice, rižnica. Rastlina, ki jo uvrščamo med plevel, raste domala po vsej Evropi, njeni najljubši kraji pa so njive, listnati gozdovi, pašniki in travniki, lahko jo najdemo tudi ob cestah in po grmovju.

Rastlina zraste do 40 cm visoko. Plešec cveti od marca do pozne jeseni, vendar je spomladi nabran plešec najboljši, saj vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Ima krhka, vendar pokončna stebla, na katerih poženejo temno zeleni listi z belimi lisami, po steblu pa so nanizani drobni beli cvetovi, iz katerih se razvijejo semenski plodovi značilne srčaste oblike.


Kako plešec nabiramo in sušimo

Latinsko ime pomeni torbica, saj je v tej »torbici« veliko zdravilnih snovi za mnoge bolezni in tegobe. V zdravilstvu uporabljamo nadzemne dele, ki jih naberemo, povežemo v šopke in na hitro posušimo v zračnem a temnem prostoru, nato pa posušeno rastlino shranimo v temne kozarce. Seveda lahko plešec, ki nam je na voljo povsod, uporabljamo tudi svež, saj pri sušenju izgubi del zdravilnih učinkovin. Iz njega lahko naredimo sok, čaje, tinkture pa tudi druge farmacevtske izdelke. Navadni plešec uspeva tudi v najrevnejših tleh, zato ga ni težko gojiti. Posadimo ga na sončno ali pol sončno rastišče, vendar pazimo, da se ne razraste preveč. Rastlina vsebuje veliko flavonoidov, peptid s hemostatičnim učinkom in kalij, pa zelo učinkovito eterično olje, holin, acetilholin, ti-ramin. Navadni plešec vsebuje tudi različne hranilne snovi, kot so vitamini C in K, beta-karoten ter minerali, ki prispevajo k njegovi prehranski vrednosti. Listi rastline so užitni in se lahko dodajajo solatam ali pripravljajo kot zelenjava.

MAZILO S PLEŠCEM

Hitro razmnoževanje

Navadni plešec, znan tudi kot pastorček, se ponaša z izjemno hitrim načinom razmnoževanja. Ena sama rastlina lahko proizvede več tisoč semen, kar prispeva k njegovi široki razširjenosti po različnih okoljih. Čeprav je pogosto obravnavan kot plevel, so nekatere kulture po svetu cenile navadni plešec zaradi njegovih zdravilnih lastnosti.


Kljub svoji majhnosti ima navadni plešec velik ekološki pomen. Rastlina je lahko prva naseljenka na ogoljenih tleh po obnovi ali požaru, kar prispeva k ponovni vzpostavitvi rastlinskega ravnovesja.


Recepti s plešcem


Čaj

Dve čajni žlički posušenega plešca prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati 10 minut. Nato precedimo in spijemo. Čaj pijemo 3 krat dnevno, vedno sveže pripravljen.


Čaj II

V enakem razmerju zmešamo navadni plešec in njivsko preslico. Eno žličko te mešanice preli-jemo s 1/4 l kropa, pustimo stati l10 minut, nato precedimo in spijemo nesladkano. Dnevno spijemo dve skodelici tako pripravljenega čaja.


Plešcev poparek

Pripravimo poparek tako, da 4 g posušene rastline prelijemo s skodelico vrele vode, počakamo 10 minut, nato precedimo, pustimo, da se malo ohladi, uporabimo za nos.


Plešec Kot solata, juha, prikuha ali začimba

Mlade liste natrgamo še preden poženejo stebla in jih uporabimo za samostojno solato ali pa jih zmešamo z drugimi spomladanskimi solatami. Samostojno ga lahko pripravimo tako, da liste plešca poparimo, namesto olja pa uporabimo ocvirke ali na koščke narezano praženo ali surovo slanino. Mladi listi so namreč zelo okusni, čeprav zaradi dlačic pustijo v ustih nekoliko čuden občutek. Liste torej uporabljamo v solatah (pred tem jih lahko poparimo z vodo), pa tudi juhah in kot zelenjavno prikuho. Plešec pripravimo podobno kot špinačo mlade koprive, ali ga zmeljemo v pire in dodajamo zelenjavnim namazom ali skuti. Tudi posušeni listi in plodovi, ki smo jih stolkli v prah, so okusna začimba za zelenjavne juhe.


Sveži sok  s plešcem

Dve pesti svežega zelišča zmeljemo s 100 ml vode. Potem tekočino precedimo in jemljemo trikrat na dan po eno ali dve jedilni žlici tega soka z malo vode.


V zaključku je jasno, da navadni plešec, ta skromni član rastlinskega kraljestva, nosi v sebi več, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Njegova sposobnost hitrega razmnoževanja, zdravilne lastnosti, prehranska vrednost in ekološki pomen ga postavljajo v središče pozornosti tako v naravi kot tudi v znanstvenih raziskavah.

Čeprav mnogi morda spregledajo to drobno rastlino med svojim vsakdanjim okoljem, navadni plešec poučuje o vztrajnosti, prilagodljivosti in pomembnosti tudi najmanjših bitij v našem ekosistemu. Bodisi kot plevel na njivi ali kot zvezda laboratorijskih študij, navadni plešec nas spodbuja k razmisleku o čudesih narave, ki nas obdaja, ter o pomenu ohranjanja in raziskovanja biološke raznolikosti.


Opozorilo Čeprav niso znani neželeni stranski učinki navad-nega plešca, se pred jemanjem plešca posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, če jemljete zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, zdravila za srce in ščitnico. Rastline ne uporabljajte hkrati z zdravili proti strjevanju krvi. Navadni plešec ni primeren za nosečnice.