Snov, kateri gre zasluga za večino njegovih učinkov, je fitoestrogen anetol. Po kemični strukturi je podoben kateholaminom, ki v našem telesu skrbijo za prenašanje živčnih sporočil po telesu.


Janež je bil zelo cenjen že v starem Egiptu, še bolj pa v antični Grčiji in Rimu. V Evropi so ga v srednjem veku uporabljali predvsem zato, ker spodbuja apetit. Izročilo pravi, da so z njim ohranjali tudi zdravje domačih živali in sicer tako, da so ga dodajali v krmo.


»V nežno sladkasti aromi janeža se mešata lesnati in poprasti pridih.«


Janež v sladkih pecivih ni le zaradi boljšega okusa, temveč tudi zaradi lažje prebave. Odlično se ujema z lešniki, s pomarančami, s čokolado in rožiči. Ker rožičeva peciva praviloma napenjajo, janež to spotoma omili in pecivu dodatno osveži okus. Njegova sladkoba je nežna in ne preveč izrazita, zato lahko janež uporabljamo tako v sladkih, kot tudi v začinjenih jedeh. Dobro se ujame z pehtranom, koromačem, kardamomom, kumino, muškatnim oreščkom, klinčki, česnom, poprom, makom, zvezdastim janežem, cimetom, medom, čokolado, mandlji in s pomarančo.


Za primerjavo: Dva grama klinčkov ima več antioksidantov kot 300 g sveže solate ali 200 g dušenega brokolija. Gram origana na pici v telo prinese več antioksidantov kot 700 g svežega korenčka. Pol žličke cimeta (3 g) ima več antioksidantov kot 400 g pomaranče. Gram kurkume, ki ga dodamo rižu, je enakovreden kot če bi ob tem rižu zaužili 100 g surove špinače. Deset gramov sveže bazilike vsebuje več antioksidantov kot 250 g svežih kumar.



Če vam je prispevek všeč in želite še več zanimivih informacij, se naročite na novice in zanimivosti iz sveta zelišč. Veseli pa bomo tudi vašega všečka na naši facebook strani.