Najprej nastanejo tanke, komaj opazne črtice okoli oči ter med nosom in usti, ki se postopoma poglabljajo. Kasneje se pojavijo čelne gube, okoli štiridesetega leta pa prve trajne, »zmečkane« gube na vratu in okoli ust. Takšni starostni predeli se razvijejo pri vsakem obrazu – to je neizogibno. Kako zgodaj se to zgodi in kako močno so znaki staranja vidni, je odvisno od podedovane nagnjenosti, pa tudi od tega, kako s to dediščino ravnamo.


Kaj se dogaja, ko koža postane starejša?

Prve gube na obrazu so skoraj vedno mimične. Nastanejo, ko določen del obraznih mišic s ponavljajočimi gibi postopoma razteza elastična vlakna vezivnega tkiva.
Poleg elastičnih imajo pomembno vlogo tudi kolagenska vlakna. Obe vrsti tvorita gosto mrežo, ki leži v gelasti osnovi z malo celicami. V kolagenskih vlaknih so vlažne blazinice, ki mladostni koži dajejo svež in napet videz. Sčasoma se število kolagenskih vlaken zmanjša, preostala pa ne zadržujejo več toliko vlage kot v mladih letih. Izgubijo nabreklost in otrdijo. Zunanji vplivi, zlasti sončni žarki, ta proces še dodatno pospešijo.

Tretji dejavnik staranja kože je zmanjšana regeneracijska sposobnost vrhnjice. V zarodni plasti nastaja manj novih celic, zato je na površju več odmrlih roženih celic. Zaščitna pregrada postane prepustnejša, žive celice v spodnjih plasteh kože pa manj zaščitene.


Gube niso edini znanilci staranja kože

Drobne površinske gubice in globlje gube so najbolj očiten znak staranja, a hkrati se spreminjajo tudi obrisi obraza in izgublja se napeta svežina kože. Zaradi manjših zalog vlage popusti turgor tkiva, površje kože uplahne. Zmanjšana mišična napetost in oslabljenje elastičnih vlaken povzročita, da se koža pod vplivom gravitacije povesi – najizraziteje na licih in vratu.


Ko koža ostari prej, kot bi pričakovali

Dermatološke raziskave kažejo, da se biološko staranje kože začne šele po šestdesetem letu. Zgodnje gube, uvela koža in spremenjeni obrisi obraza torej niso neizogibni. Če koža postane mlahava prezgodaj, je vzrok morda res genski, pogosto pa gre tudi za napačen način življenja in škodljive zunanje vplive.


Vloga genov

Genetika pri staranju kože igra pomembno vlogo. Ne podedujemo le tipa kože (suha, občutljiva, mastna), temveč tudi kakovost in odpornost vezivnega tkiva. Znaki šibkega vezivnega tkiva vključujejo celulit, rdeče žilice na obrazu, krčne žile in hemoroide. Če so takšne spremembe pogoste v družini, je še pomembneje, da kože ne obremenjujemo z dejavniki, ki vezivno tkivo dodatno slabijo.


Zdrav življenjski slog ohranja mladost
Življenja ne moremo v celoti prilagoditi zahtevam lepote, a o dejavnikih, ki koži dokazljivo škodujejo, bi morali vedeti več.


Stres

Stalen stres in duševna napetost negativno vplivata na kožo. Zaradi napetih obraznih mišic se elastična vlakna preveč raztegujejo, stresni hormoni pa ožijo žile in slabijo preskrbo s hranili ter kisikom. Kortizol zavira delitev celic in nastajanje kolagena. Če se stresu ne moremo izogniti, pomaga redno izvajanje tehnik sproščanja.


Prehrana, spanje in telesna aktivnost

Zdrava prehrana, dovolj spanja in redna vadba bistveno upočasnijo staranje. Gub, ki so že nastale, sicer ne morejo odpraviti, lahko pa njihov nastanek izrazito zamaknejo.


Poživila s škodljivim učinkom


Kajenje

Kajenje povzroča močno pospešeno staranje kože – kadilkam in kadilcem se koža stara vsaj štirikrat hitreje. Razlog so prosti radikali, slabša prekrvavitev in pomanjkanje vitamina C. Če se kajenju ne morete odpovedati, je priporočljivo uživati veliko vitaminov A, C, E in beta-karotena.

Alkohol

Alkohol iz telesa izpira vodo in dragocene minerale, širi žilice in obremenjuje jetra – posledice se hitro pokažejo na koži.

Kava in čaj

Kava in črni čaj v velikih količinah slabita delovanje jeter in vplivata na celično presnovo. Boljša izbira sta zeleni čaj ali mate.


Vplivi okolja na kožo


UV svetloba – glavni povzročitelj prezgodnjega staranja

UVB-žarki povzročajo opekline, UVA-žarki pa prodirajo globlje v kožo in sprožajo procese, ki uničujejo kolagenska in elastična vlakna. Temu rečemo svetlobno staranje.

Za zaščito kože je ključna uporaba krem z visokim zaščitnim faktorjem in izogibanje nepotrebnemu sončenju.


Onesnažen zrak

Izpušni plini in drugi škodljivi delci povečujejo nastanek prostih radikalov in dražijo kožo. Pomembna je dobra dnevna krema ter čim več gibanja na svežem zraku.


Previdno pri shujševalnih dietah!

Mnogo žensk opazi, da se z izgubo kilogramov na obrazu pojavijo nove gube. Razlog je zmanjšanje maščobnega tkiva pod kožo, ki je prej podpiralo vezivno tkivo.
Zato staro pravilo pravi: po štiridesetem naj bi ženska izbirala med obrazom in postavo. Nekaj kilogramov nad »idealno« težo lahko daje koži bolj gladek videz. Najslabše pa je stalno nihanje teže, ki razteguje elastična vlakna in vodi v mlahavo kožo.

Pri raziskovanju smo si pomagali s knjigo Freundin; Elke Boltz; Lep pobraz; DZS