Število ljudi z alergijskimi reakcijami na koži iz leta v leto narašča. Med najpogosteje osumljenimi povzročitelji so prav kozmetični izdelki – kreme, parfumi, šamponi in ličila. A strokovnjaki opozarjajo, da kozmetika ni vedno krivec, temveč pogosto le sprožilec že obstoječe občutljivosti kože ali napačne nege.

V nadaljevanju izvemo, kako nastane alergija, kako jo ločiti od draženja, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri izdelkov ter kateri sestavini se izogibati, če imamo občutljivo ali alergijsko kožo.


Kako nastane alergija

Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na snovi, ki so sicer neškodljive. Tak odziv sproži nastanek protiteles in vnetnih mediatorjev, kar povzroči simptome, kot so srbenje, rdečina, oteklina in izpuščaji.

Pri zdravi imunski reakciji telo tujke prepozna in jih nevtralizira. A pri alergiku se obrambni mehanizem »zmoti« in začne napadati tudi povsem neškodljive snovi – na primer cvetni prah, nekatere sestavine v hrani ali kozmetiki.

Telo si značilnosti teh snovi zapomni, zato ob ponovnem stiku sproži burno reakcijo. Alergijski simptomi se običajno ne pojavijo takoj, temveč z nekajdnevno ali celo večtedensko zamudo.


Značilni znaki alergije na koži

Alergijska reakcija na kozmetične izdelke se lahko pokaže na več načinov:

  • srbenje in pekoč občutek,
  • rdečina in oteklina,
  • izpuščaji ali mehurčki,
  • luščenje kože,
  • razširitev reakcije tudi na dele telesa, ki niso bili v neposrednem stiku z izdelkom.

Ker so mnoge kožne reakcije podobne, je diagnoza alergije možna šele po dermatološkem testiranju.


Zakaj postanemo dovzetni za alergije

Natančen razlog, zakaj nekateri ljudje razvijejo alergijo, drugi pa ne, še ni popolnoma razjasnjen. Pomembno vlogo imajo genetski dejavniki – če so alergije prisotne v družini, obstaja večja verjetnost, da jih bo razvil tudi posameznik.

Ljudje z atopijsko nagnjenostjo (t. i. atopiki) imajo pogosto več težav: kot otroci dobijo suho kožo ali izpuščaje, kasneje pa so bolj dovzetni za astmo in seneni nahod.

Poleg genetike pa vplivajo tudi okoljski dejavniki (onesnaženje, prehrana, stres) in pretirana uporaba kozmetike, ki lahko kožo dodatno občutljivo naredi.


Naravna kozmetika – ne vedno varna izbira

Pogosta zmota je, da so naravni izdelki vedno boljši za občutljivo kožo. V resnici številni rastlinski izvlečki – kot so arnika, rman in ognjič – pogosto povzročajo alergijske reakcije.

Za alergike so primernejši izdelki brez sintetičnih dišav, barvil in konzervansov, vendar tudi naravna kozmetika ni povsem brez tveganja. Ključno je, da izdelek vsebuje minimalno število preverjenih sestavin in je dermatološko testiran.


Najpogostejši kozmetični alergeni

  1. Konzervansi (parabeni, formaldehidni derivati) – najpogostejši vzrok alergij; uporabljajo se za podaljšanje obstojnosti izdelkov.
  2. UV-filtri – lahko povzročijo alergije pod vplivom sončne svetlobe.
  3. Vlažilne in osnovne sestavine – npr. propilenglikol ali lanolin.
  4. Dišave in eterična olja – močni sprožilci pri občutljivi koži.

Sodobni izdelki zato uporabljajo manjše koncentracije različnih konzervansov ali varnejše alternative.


Kako ugotovimo, ali smo alergični

Če sumite, da imate alergijo na kozmetiko:

  1. Prenehajte z uporabo vseh kozmetičnih izdelkov za nekaj dni.
  2. Nato uvedite en izdelek naenkrat in ga uporabljajte vsaj tri dni, da opazite morebitno reakcijo.
  3. Če se težave ponavljajo, obiščite dermatologa. Ta bo opravil epikutani test (test obližev) – na kožo nanese majhne količine sumljivih snovi in spremlja reakcije.

Ko zdravnik ugotovi alergen, boste prejeli izkaznico z navedbo snovi, ki se ji morate v prihodnje izogibati.


Kako varni so hipoalergeni izdelki

Izdelki z oznako »hipoalergen« pomenijo, da vsebujejo sestavine z nizkim tveganjem za alergijo in so klinično testirani na občutljivi koži.

Pomembno pa je razlikovati:

  • »hipoalergen« – testirano na alergikih, manjše tveganje,
  • »dermatološko testirano« – testirano le na zdravih prostovoljcih.

Tudi hipoalergeni izdelki ne zagotavljajo stoodstotne varnosti, saj lahko na vsako sestavino telo kdaj reagira drugače.


Alergija ali le draženje kože?

Če koža pordi takoj po nanosu izdelka in občutite pekoč ali mravljinčast občutek, verjetno ne gre za alergijo, temveč draženje kože.

Draženje se pojavi, ko je izdelek premočan, ko uporabljamo preveč različnih preparatov ali kadar je koža že občutljiva (na primer zaradi mraza, sonca ali agresivnih čistil).

V tem primeru simptomi izginejo sami, ko izdelek prenehamo uporabljati, medtem ko se alergija običajno ob vsakem stiku ponovi.


Nasvet:

  • Izogibajte se izdelkom brez jasno navedenih sestavin.
  • Nove izdelke vedno najprej preizkusite z vzorcem na majhnem delu kože.
  • Ne menjajte celotne kozmetične rutine naenkrat.

 

Alergije na koži so vse pogostejše, vendar se jim z nekaj previdnosti lahko uspešno izognemo. Najpomembnejše je, da poznamo svojo kožo, beremo sestavine in izbiramo preizkušene izdelke.

Če se kljub temu pojavijo težave, se posvetujte z dermatologom. Pravočasno odkrivanje alergena je ključ do zdrave, mirne in sijoče kože – brez neprijetnih presenečenj.

 

Pri ustvarjanju članka smo si pomagali s knjigo Freundin; Elke Boltz; Lep obraz