Lepota ni le stvar kozmetike. Na videz kože vplivajo tudi prehrana, spanje, telesna aktivnost, stres, čustva in naše vsakodnevne navade. Koža je namreč tesno povezana s celotnim organizmom – in pogosto tudi z našim duševnim počutjem.

Že dolgo vemo, da se notranje dogajanje v telesu lahko pokaže navzven. Ko nas je strah, pobledimo. Ko smo v zadregi, zardimo. Ko smo vznemirjeni, se lahko potimo, ob močnem čustvenem doživetju pa dobimo celo kurjo polt.

Tudi jezik lepo opisuje povezavo med kožo, telesom in čustvi. Nekaj nam lahko »gre pod kožo«, zaradi razburjenja bi najraje »skočili iz kože«, občutljivemu človeku rečemo, da ima »tanko kožo«, bolj neobčutljivemu pa, da ima »debelo kožo«.

Danes vemo, da povezava med kožo in psihičnim počutjem ni zgolj prispodoba. Gre za zapleteno prepletanje živčnega, hormonskega in imunskega sistema, pri katerem lahko stres in čustva vplivajo na delovanje kože, hkrati pa lahko stanje kože vpliva na naše razpoloženje in samozavest.

Koža in psiha: povezava, ki jo čutimo vsak dan

Koža je največji organ človeškega telesa in je ves čas v stiku z zunanjim svetom. Hkrati se odziva na notranje spremembe.

Dolgotrajen stres lahko vpliva na spanje, prehranjevanje, telesno aktivnost in druge navade, ki so pomembne za zdravje kože. Ko smo izčrpani ali preobremenjeni, pogosto manj skrbimo zase. Slabše spimo, posegamo po manj kakovostni hrani, zanemarimo gibanje ali nego kože.

Poleg tega stres spremljajo tudi fiziološke spremembe v telesu. Zato ni presenetljivo, da se lahko v obdobjih večje psihične obremenitve spremenijo tudi določeni kožni simptomi.

Pomembna pa je tudi obratna povezava. Vidne kožne težave lahko vplivajo na samozavest, razpoloženje in družabno življenje. Nastane lahko začaran krog: zaradi kože smo bolj obremenjeni, zaradi obremenjenosti pa zanjo težje skrbimo.

Stres se lahko pokaže tudi na koži

Stres je normalen odziv organizma na zahtevne okoliščine. Težava nastane, ko postane dolgotrajen in se telo nima dovolj časa umiriti in obnoviti.

Pri nekaterih ljudeh se lahko v stresnih obdobjih izraziteje pojavijo ali poslabšajo določene kožne težave. Pomembno vlogo imajo lahko tudi vedenjske spremembe.

Ko smo pod pritiskom, lahko na primer:

• slabše spimo,
• preskakujemo obroke ali se prehranjujemo manj kakovostno,
• zmanjšamo telesno aktivnost,
• pozabimo na redno nego kože,
• pogosteje posegamo po alkoholu ali nikotinu,
• se nezavedno dotikamo obraza,
• stiskamo ali praskamo nepravilnosti na koži.

Prav slednje je lahko še posebej problematično. Če mozolje ali druge nepravilnosti pogosto stiskamo, lahko kožo dodatno poškodujemo in povečamo tveganje za vnetje, ranice ali brazgotinjenje.

Zato pri negi kože ne gre samo za to, kaj nanesemo nanjo. Pomembno je tudi, kako živimo.

Lepota od znotraj: prehrana, spanje in gibanje

Zdrava koža potrebuje ustrezno prehrano, dovolj tekočine, kakovosten spanec in redno gibanje.

Uravnotežena prehrana zagotavlja hranila, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Pomembni so predvsem raznoliki viri beljakovin, sadje in zelenjava, polnovredna žita, zdrave maščobe ter zadosten vnos tekočine.

To ne pomeni, da bo določeno živilo čez noč odpravilo gube ali mozolje. Lepota od znotraj je predvsem rezultat dolgoročnih navad, ne čudežne sestavine.

Tudi gibanje ima pomembno mesto. Redna telesna aktivnost podpira splošno zdravje, pomaga pri uravnavanju stresa in lahko prispeva k boljšemu spancu. Vse to se posredno odraža tudi na našem počutju in videzu.

Ljubezen, bližina in sproščanje

Prijetni odnosi, občutek varnosti, dotik in intimnost lahko pomembno vplivajo na naše počutje.

Tudi spolna aktivnost je lahko za nekatere ljudi prijeten način sproščanja in povezanosti. Med spolnim vzburjenjem se povečata srčni utrip in prekrvavitev, kar lahko povzroči tudi začasno pordelost kože oziroma tako imenovani sex flush.

Vendar je dobro ločiti med kratkotrajnimi fiziološkimi učinki in dolgoročnimi zdravstvenimi trditvami. Ni dovolj dokazov, da bi lahko rekli, da spolni odnosi sami po sebi preprečujejo staranje kože ali zmanjšujejo gube.

Bolj smiselno je govoriti o širšem učinku sprostitve, kakovostnega odnosa, dobrega spanca in zmanjševanja psihične napetosti.

Notranji mir se vidi na obrazu

Ko smo napeti, se pogosto nezavedno namrščimo, stiskamo čeljust ali napenjamo mišice obraza. Če se takšni izrazi pogosto ponavljajo, lahko obraz deluje bolj utrujen in napet.

Zato lahko preproste tehnike sproščanja postanejo del vsakodnevne skrbi zase.

1. Vzemite si pet minut za dihanje

Usedite se, zaprite oči in nekaj minut mirno opazujte svoj vdih in izdih.

Ni treba globoko ali na silo dihati. Pomembno je predvsem, da za nekaj minut prekinete tok vsakodnevnih obveznosti.

2. Gibajte se

Sprehod, tek, kolesarjenje, plavanje ali druga oblika gibanja lahko pomagajo sprostiti telesno napetost in izboljšati razpoloženje.

Ni nujno, da gre za intenziven trening. Tudi vsakodnevna hoja je lahko dober začetek.

3. Sprostite obraz

Za nekaj trenutkov preverite, ali nezavedno stiskate čeljust, obrvi ali ustnice. Zavestno sprostite obrazne mišice.

Že majhna sprememba lahko ustvari občutek telesne sprostitve.

4. Poskrbite za spanec

Kakovosten spanec je eden najpomembnejših temeljev dobrega počutja. Pomanjkanje spanja vpliva na razpoloženje, energijo in sposobnost obvladovanja stresa.

Nasmeh kot majhen vsakodnevni ritual

Nasmeh je več kot izraz na obrazu. Je tudi oblika komunikacije, ki lahko vpliva na naše socialne odnose in počutje.

Seveda nasmeh ni univerzalno zdravilo proti stresu. Lahko pa je preprost opomnik, da se za trenutek ustavimo in sprostimo obraz.

Naslednjič, ko boste opazili napetost na obrazu, poskusite preprosto sprostiti čeljust, spustiti ramena in se nasmehniti.

Včasih so prav majhne stvari tiste, ki naredijo razliko.

Nega kože je lahko tudi trenutek zase

Nega kože ni samo vprašanje videza.

Ko si zvečer vzamemo nekaj minut za čiščenje obraza, nanos kreme ali drugo rutino, lahko s tem ustvarimo tudi občutek reda in umirjenosti. Ritual je lahko pomemben prav zato, ker nas prisili, da za nekaj trenutkov upočasnimo.

Nežna masaža obraza, prijeten občutek kreme in nekaj minut brez telefona lahko postanejo majhen vsakodnevni ritual sproščanja.

To seveda ne pomeni, da kozmetika zdravi psihične težave. Pomeni pa, da lahko rutina osebne nege postane del zdravega odnosa do sebe.

Kaj pa dišave in aromaterapija?

Vonj je tesno povezan s spominom in čustvi. Določena dišava nas lahko spomni na osebo, kraj ali prijeten trenutek.

Zato ni presenetljivo, da lahko prijeten vonj vpliva na naše subjektivno doživljanje kozmetičnega izdelka. Če nam je vonj kreme všeč, jo bomo verjetno uporabljali z večjim zadovoljstvom.

Pri aromaterapiji se uporabljajo različna eterična olja in dišavne rastlinske sestavine. Nekatere raziskave proučujejo njihove možne učinke na razpoloženje in občutek sproščenosti, vendar dokazov ne smemo posploševati na vse izdelke ali zdravstvene težave.

Pri uporabi eteričnih olj na koži je potrebna previdnost, saj lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo draženje ali alergijsko reakcijo.

Kako zmanjšati stres v vsakdanjem življenju?

Pogosto razmišljamo o stresu kot o nečem, česar ne moremo nadzorovati. Vendar lahko del vsakodnevne obremenitve zmanjšamo z boljšim načrtovanjem in majhnimi spremembami življenjskega sloga.

Poskusite prepoznati svoje stresne pasti.

Kje se vaš dan najpogosteje začne zapletati?

Morda zjutraj vstajate zadnji trenutek, preskočite zajtrk, hitite skozi jutranjo rutino in se nato znajdete v prometu. Če se enak scenarij ponavlja vsak dan, je lahko že majhna sprememba – na primer vstajanje deset minut prej – presenetljivo koristna.

Pomaga lahko tudi preprost dnevni načrt.

Ni treba načrtovati vsake minute. Dovolj je, da določite nekaj glavnih nalog in si pustite dovolj prostora za nepredvidene dogodke.

Cilj ni popoln dan brez stresa. Cilj je, da stres ne upravlja vašega dneva.

Lepota se začne pri odnosu do sebe

Ko govorimo o lepoti, pogosto pomislimo na kreme, serume, ličila in kozmetične postopke. Toda videz kože je povezan z veliko širšo sliko.

Na naše počutje in videz vplivajo:

• uravnotežena prehrana,
• dovolj kakovostnega spanca,
• redno gibanje,
• obvladovanje stresa,
• dobri medosebni odnosi,
• ustrezna nega kože,
• čas za sprostitev in počitek.

Koža je del našega telesa in ne ločen svet, ki bi ga lahko obravnavali neodvisno od vsega drugega.

Zato je lahko najboljša lepotna rutina hkrati tudi zelo preprosta: dobro jejte, dovolj spite, gibajte se, negujte kožo, poiščite načine za sproščanje in si dovolite tudi trenutke, ko ne počnete ničesar.

Lepota od znotraj ni popolnost. Je predvsem ravnovesje med telesom, počutjem in odnosom do sebe.

Pri ustvarjanju članka smo si pomaga s knjigo Elke Boltz; Lep obraz; Freundin