Zelišča imajo različno življenjsko dobo

Zelišča se po obliki in rasti razlikujejo tudi po življenjski dobi. Poznamo enoletne, dvoletne in trajne vrste.

Enoletna zelišča

Enoletna zelišča svoj življenjski krog zaokrožijo v enem vegitacijskem obdobju. Spomladi vzklijejo iz semen, hitro tvorijo cvetove in kasneje plodove. Na koncu rastnega obdobja tvorijo semena, ki prestanejo mrzlo obdobje leta, rastlina sama pa odmre. Večina  pridelkov so enoletne rastline. Med njimi so zimske in pomladanske oblike. Zimske rastline potrebujejo nizke temperature za svoj polni razvoj. Zato njihova semena kalijo v jeseni in mlade rastline ostanejo pod snegom. Nato se razvijajo naprej skupaj s pomladnimi rastlinami, ki vzklijejo pomladi.  Če je zimska rastlina posejana spomladi, ne bo cvetela ali obrodila sadov. Enoletna zelišča, kot so krebuljica, boraga, koriander, kapucinka, vrtna kreža ali koper, je treba sejati vsako leto na novo.

Dvoletna zelišča

Že ime pove, da ta vrsta preživi dve leti. Prvo leto zrastejo poganjki in listi, pogosto samo listne rozete tik nad tlemi. Te prezimijo in v drugem letu se razvijejo cvetovi in semena. Šele nato odmrejo. Dvloletnice so naprimer kumina, pegasti badelj, velecvetni lučnik. Te vrste tvorijo plodove šele jeseni, in sicer prihodnje leto po setvi. Pri petršilju nabiramo prirastek prvo leto, to zelišče gojimo kot enoletnico in običajno sploh ne zacveti.

Večletne rastline, kot so trajnice in drevnine pa poženejo vsako leto znova.

Trajnice

Trajnice so vrste, kot sta dišeča lakota ali luštrek, ki živijo več kot dve leti. Vsako leto se obnovijo iz podzemnih očes in ostanejo vse življenje zelnate. Jeseni njihovi nadzemni deli odmrejo. Tudi gomoljnice in čebulnice, na primer zimski luk, pravi žafran in limonska trava spadajo med trajnice.

Drevesa in grmi

Drevesa so trajne rastline,  velike, z močnim  lesenim steblom, prekritim s trdim  lubjem. Imajo  brstiče,  prekrite  z  oblogami,  prilagojene  na  zimske  razmere.  Glavno  steblo imenujemo drevesno deblo,  ki se na določeni  višini razcepi na debele  in tanke  veje,  ki tvorijo krošnjo drevesa. Drevesa živijo dolgo in lahko zrastejo do velikih višin. Cvetijo in obrodijo večkrat v življenju.  Vednozelene so vrste iz sredozemlja, kot sta lovor in rožmarin, ki pa vsekakor potrebujejo zaščiteno prezimovanje v stanovanju. Grmi živijo krajši čas kot drevesa in se razlikujejo od njih po velikosti. So manjši in nimajo glavnega debla. Grmi poženejo veje pri dnu in razvijejo mnoga vertikalna stebla,včasih zelo goste poganjke korenin, kot pri vrtnici in španskemu bezgu. Nizki grmi so trajnice z lesenimi stebli, pogosto tvorijo gosto grmovje, kot pri borovnicah in resi.

Nekatera zelišča: