Masaža ima dolgo in razvejano zgodovino, ki sega v najstarejša obdobja človeške civilizacije.

Eden prvih znanih zapisov o njej je ohranjen v egipčanskem Ebersovem papirusu, ki izvira približno iz leta 5000 pr. n. št. Tudi izvor besede nakazuje njeno starodavnost. Domneva se, da izhaja iz grške besede massé, kar pomeni stiskati ali gnesti, sorodne izraze pa najdemo tudi v arabščini, latinščini in francoščini, kjer vsi opisujejo dotik, glajenje ali pritiskanje.


Pomembno vlogo pri razvoju masaže so imele različne kulture.

Na Kitajskem so jo omenjali že v zgodnjih medicinskih zapisih, kjer je bila povezana z vajami za telo in dihanje. Podobno so tudi v Indiji že pred tisočletji poznali različne oblike dotika in ročnih tehnik. V Grčijo naj bi se masaža razširila iz Egipta, tam pa je dobila pomembno mesto predvsem v povezavi s telesno dejavnostjo in športom.

Grški zdravnik Hipokrat je masažo opisoval kot del takratnega razumevanja telesa in gibanja. Uporabljal je izraz anatripis, kar pomeni terapevtsko drgnjenje, in poudarjal pomen različnih prijemov ter tehnik. V antični Grčiji je masaža postala sestavni del telesne vadbe, kar je vplivalo na njen nadaljnji razvoj in razširjenost.

Skozi zgodovino se je masaža ohranila kot praksa, povezana z dotikom, sprostitvijo in skrbjo za telo. Njeni učinki so odvisni od načina izvajanja, intenzivnosti in namena. Pri masaži se najprej obravnava površina telesa, nato pa tudi globlja tkiva.


Dotik vpliva na kožo, mišice in sklepe ter spodbuja različne odzive v telesu.


Delovanje masaže

Delovanje masaže lahko opišemo z več vidikov. Na mehanski ravni vključuje pritisk, raztezanje in premikanje tkiv. Na kemični ravni se v telesu sprožajo različni procesi, ki spremljajo fizični dražljaj. Refleksni vidik vključuje odzive živčnega sistema na dotik, medtem ko psihološki vidik poudarja pomen človeškega stika, občutka varnosti in sprostitve.

Dotik ima pomembno vlogo pri doživljanju masaže. Gre za enega najbolj osnovnih čutov, ki omogoča vzpostavljanje stika med ljudmi. Prav zato masaža pogosto vključuje tudi element zaupanja in sprostitve. Občutek ugodja, ki ga posameznik zazna med ali po masaži, je lahko povezan tako s telesnim kot tudi z duševnim vidikom.

Masaža se danes uporablja v različnih okoljih, od športa do vsakodnevne sprostitve. Zaradi svoje prilagodljivosti in raznolikosti tehnik ostaja prisotna v številnih kulturah in praksah. Njena uporaba je odvisna od posameznikovih potreb, pričakovanj in okoliščin, pri čemer ima pomembno vlogo tudi znanje izvajalca.

Kot del širšega pristopa k skrbi za telo masaža združuje tradicijo, izkušnje in sodobne pristope. Njena priljubljenost skozi čas kaže, da ostaja pomemben element človekovega odnosa do lastnega telesa in dobrega počutja.


Masažne tehnike

Masažne tehnike v športni masaži delimo na šest osnovnih skupin: glajenje, gnetenje, vtiranje, udarjanje, tresenje in gibe v sklepih.


Vsaka tehnika ima svoj namen in se uporablja glede na cilj masaže ter stanje mišic.


Glajenje je najosnovnejša in najpogosteje uporabljena tehnika. Izvaja se z nežnimi gibi rok in predstavlja začetek ter zaključek masaže. Namenjeno je vzpostavljanju stika in pripravi telesa na nadaljnje prijeme, lahko pa je površinsko ali globlje, odvisno od intenzivnosti.

Gnetenje je bolj intenzivna tehnika, ki se uporablja predvsem na večjih mišicah. Vključuje prijemanje, stiskanje in premikanje mišic ter deluje globlje v tkivo. Izvaja se počasi in ritmično, pogosto v obliki valovanja.

Vtiranje deluje globlje kot glajenje in je usmerjeno na podkožno tkivo ter področje sklepov. Izvaja se s krožnimi ali spiralnimi gibi prstov, dlani ali pesti, pri čemer je pritisk močnejši in usmerjen v globino.

Udarjanje vključuje hitre, ritmične dotike različnih delov roke. Lahko je površinsko ali globlje in se uporablja na sproščenih mišicah. Ta tehnika je dinamična in se izvaja v serijah.

Tresenje oziroma vibracije so hitri, drobni gibi, ki lahko delujejo stimulativno ali sproščujoče, odvisno od hitrosti in intenzivnosti. Izvajajo se z dlanmi ali prsti in vplivajo na mišično odzivnost.

Gibi v sklepih so običajno zaključni del masaže. Vključujejo nežno razgibavanje, s katerim se izboljša občutek gibljivosti in sproščenosti v sklepih.

Skupaj te tehnike tvorijo celovit pristop, kjer se posamezni prijemi dopolnjujejo in prilagajajo glede na namen masaže.


Masaža hrbta

Masaža hrbta je ena najpogosteje uporabljenih oblik, saj zajema velike mišične skupine in omogoča uporabo različnih tehnik. Postopek mora biti postopen, tekoč in prilagojen posamezniku.

Masažo začnemo z glajenjem. Z obema dlanema nežno drsimo po hrbtu od spodnjega dela proti ramenom in nazaj. Gibi so počasni, enakomerni in brez premočnega pritiska. Namen tega dela je vzpostaviti stik, ogreti tkivo in pripraviti mišice na nadaljnje tehnike.

Nadaljujemo z globljim glajenjem, kjer postopoma povečamo pritisk. Dlani vodimo ob hrbtenici navzgor, nato pa ob straneh navzdol. Pri tem pazimo, da ne pritiskamo neposredno na hrbtenico, ampak delujemo ob njej.

Sledi gnetenje, ki ga izvajamo na večjih mišicah hrbta, predvsem ob lopaticah in v ledvenem delu. Mišico zajamemo med prste in dlan, jo rahlo dvignemo ter ritmično stiskamo in spuščamo. Gibi naj bodo počasni in tekoči, brez sunkovitih premikov.

Po gnetenju preidemo na vtiranje. S prsti ali dlanmi izvajamo krožne gibe, predvsem na napetih predelih. Pritisk je nekoliko močnejši, vendar še vedno prilagojen občutku osebe.


Posebno pozornost namenimo predelu ob lopaticah in ramenih.


Nato lahko vključimo udarjanje, ki ga izvajamo z rahlo sproščenimi dlanmi ali prsti. Gibi so hitri in ritmični, vendar ne premočni. Ta del naj traja krajši čas in se uporablja predvsem za poživitev mišic.

Sledi tresenje, kjer z rahlimi vibracijami dlani ali prstov sproščamo mišice. Gibanje je lahko hitro ali počasnejše, odvisno od želenega učinka.

Na koncu masažo zaključimo z nežnim glajenjem, podobno kot na začetku. Gibi se postopoma umirjajo in pritisk zmanjšuje, kar daje občutek zaključka in sprostitve.

Celoten postopek naj traja približno 20 do 30 minut. Pomembno je, da so vsi gibi usklajeni, ritmični in prilagojeni posamezniku, saj le tako masaža poteka prijetno in učinkovito.


Za pripravo članka smo uporabili naslednjo literaturo: Blanka Hošková, Masáža ve sportu Vydalo nakladatelstvi Olympia a.s. Klimentská 1, Praha 1, roku 2000 2. Mag.David Ravnik, Masažna umetnost Zbirka vsebin osnovnih tečajev 2001 - 2004