Dišeča vijolica - Viola odorata L.

Druga imena: Fiola, fiolica, ljubica, babji stolček, vijolica, modra vijolica.

 

Družina: Vijoličevke.

 

Čas nabiranja: Cvetove in liste nabiramo ko cveti, marca in aprila, korenine kopljemo oktobra in novembra.

 

Zančilnost: Pomembna prepoznavna znaka divje vijolice sta zgodnje cvetenje in izrazit prijeten vonj njenih cvetov.

 

 

   

Prelepa dišeča vijolica je trajna zelika, ki ima v zemlji kratko koreniko, iz katere poganjajo tanke in dolge pritlike. Listi so dolgopecljati in srčaste oblike. Dišeči cvetovi so posamični, na dolgih cvetnih stebelcih, sestavljeni iz petih neenakih venčnih listov. Vijolica cveti v marcu in aprilu, včasih pa tudi jeseni, kot drugo cvetenje. Vijolica je rastlina, ki ima veliko različic, zato jo pogosto gojimo kot okrasno rastlino. Nabiramo nadzemne dele cvetoče rastline, cvetove in podzemne dele. Cvetje moramo sušiti hitro, sicer počrni. Iz 8kg svežih cvetov dobimo približno 1 kg suhih. Iz 4 kg svežih korenin dobimo 1 kg suhih.

Rastišče

Raste po senčnih travnikih, pod grmovjem, ob plotovih, v vrtovih.

Sestavine in učinkovine

Vijolica vsebuje saponine, glikozide, grenčine, eterično olje z metilnim estrom salicilne kisline, violin, sluz, odoratin, cianin, sladkor idr.

Recepti

Čaj

Poparek pripravimo tako, da žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrijemo, počakamo 10 minut in precedimo. Popijemo tri skodelice na dan. Čaj sladimo le z medom.

Sirup

1 liter cvetja poparimo z litrom kropa in namakamo 10 ur. Odcedek nato zavremo in poparimo nov liter cvetja. To ponevomo 1-3 krat. Nazadnje iztisnemo sok iz cvetja, ga dobro pogrejemo, malo pohladimo in dodamo toliko medu, da dobimo sirupu podobno zmes.

Tinktura

V razmerju 1 : 4, v 25-odstotnem alkoholu - jemljemo trikrat na dan, in sicer tako, da vzamemo po jedi 20 kapljic z malo vode.

Mazilo

Mazila, ki vsebujejo tri odstotke dišeče vijolice, nanašamo na kožo.