Čar zrelih let

Vsako življenjsko obdobje ima svoj čar, a nekatera nosijo v sebi prav posebno ravnovesje med modrostjo in močjo. To je čas, ko se človek že dobro pozna, a ga življenje še vedno vabi naprej z odprtimi možnostmi.

Ali ni zanimivo, da ženske zrelih let, med petinštiridesetim in petdesetim letom, pogosto pravijo, da si ne želijo znova imeti dvajset let, veliko pa bi dale, da bi to zrelo desetletje trajalo čim dlje? Takrat ima ženska za sabo že dovolj življenjskih izkušenj, da dobro ve, kaj hoče, obenem pa ima še vedno dovolj energije, da svoja hotenja tudi uresniči. Nekaj že mora biti na tem, zato lahko mirno rečemo, da so to zelo lepa in zanimiva leta.


Kdaj začeti skrbeti za kožo

Kdaj in s kakšnim ravnanjem naj se začne skrb za ohranjanje mladostne svežine? Vemo, da ženske v svojem življenju preživijo več prehodnih obdobij, ki jih sodobna znanost proučuje z različnih zornih kotov. Z biološko-medicinskega vidika se nova spoznanja pojavljajo iz dneva v dan.

Če želimo biti dobro ohranjene pri petdesetih letih, moramo za to začeti skrbeti že veliko prej. Če smo to preventivno obdobje zamudile, naj nas nikar ne zagrabi panika in ne prepustimo se malodušju. Še vedno je čas, da nadoknadimo zamujeno.


Zaupanje, potrpljenje in disciplina so zanesljivi sopotniki na poti v prijetno zrelost.


Kako dojemamo staranje

Staranje je pojav, ki ga pri dvajsetih letih skoraj ne poznamo. Tridesetletnice se ob omembi pogosto le nasmehnejo, štiridesetletnice ga skrivaj preverjajo v pogledih okolice in se primerjajo z vrstnicami, petdesetletnice pa se z njim bodisi malodušno bodisi pogumno soočajo ter iščejo različne rešitve.

Mnoge začnejo verjeti obljubam brez prave podlage, pri šestdesetih pa so nekatere pripravljene storiti marsikaj, da bi ujele podobo iz svojih najlepših let. Strokovnjaki poudarjajo, da je mogoče čas nekoliko upočasniti, če skrbno negujemo ravnovesje, ki varuje naše telo.


Kislinski plašč kot naravna zaščita

Zato je prav, da nekaj pozornosti namenimo naravni obrambi kože. Kislinski plašč, ki mu včasih pravimo tudi kožna policija, ščiti kožo pred vdorom bakterij. Nastaja iz izločkov kože, kot so znoj, loj in beljakovine ter njihovi razkrojni produkti.

Na zdravi koži se tesno prilega njeni površini. Njegova vrednost je izražena s pH, ki se pri zdravi koži giblje približno med 5,5 in 6,5. V takšnem okolju bakterije težko uspevajo, koža pa ostaja mehka in voljna.


Napake pri negi kože

Zato moramo s tem naravnim zaščitnim slojem ravnati previdno in ga ne uničevati po nepotrebnem. Res je, da ga pri temeljitem čiščenju skoraj odstranimo, vendar je to tudi potrebno, saj se znoj in loj sčasoma razkrajata.

Pomembno pa je, da kožo čistimo nežno in z ustreznimi sredstvi. Premočna čistila, kot so agresivna mila, alkoholni toniki ali sredstva za zaviranje potenja, lahko kislinski plašč poškodujejo. Tudi pogosto prhanje z močnimi geli, zlasti v klorirani vodi, negativno vpliva na naravno zaščito kože.

Koža brez zaščite postane suha, razpokana in na otip nenaravno gladka. Takrat je bolj dovzetna za vnetja, pojavijo se lahko gnojni mehurčki ali celo dolgotrajnejše težave. Pogosto so prizadeti deli telesa, kjer je manj znojnih žlez, na primer koža pod kolenom na sprednjem delu noge.


Pravilna izbira kozmetike

Zato danes kakovostni proizvajalci kozmetike na embalaži navajajo pH vrednosti svojih izdelkov. Pri izbiri sredstev za nego kože je smiselno poseči po tistih s pH vrednostjo okoli 5,5.

Tudi če se nam zdi peneča kopel še tako prijetna, je bolje izbrati takšno, ki je prilagojena naravni kislosti kože. Pri prhanju ni treba vedno uporabljati pene za celotno telo. Dovolj je, da z milom očistimo dele, kjer se bolj potimo, ostale pa speremo z vodo. Če je voda trda, ji lahko dodamo sredstvo za mehčanje. Obraz pa je priporočljivo umivati z mehkejšo vodo, saj se taka nega dolgoročno obrestuje.

Za obraz si lahko pripravimo tudi kremo, ki bo pomagala obnoviti porušeno ravnovesje kože in ji povrnila zaščito.


Lepota kot odraz odnosa do sebe

Na koncu ostaja preprosta, a pomembna misel: skrb zase ni le vprašanje videza, temveč odnosa do lastnega življenja. Če znamo prisluhniti svojemu telesu in mu dati tisto, kar potrebuje, lahko občutek pomladi ohranjamo mnogo dlje, kot si morda mislimo.