Blagoslov zelišč v starih časih

Objavil v kategoriji Članki - 28. Marec 2015 . Komentarji (0) .

Besedilo je povzeto po pisanju Fr. Kotnika (1942), opisuje blagoslove rož in zelišč.

 

Blagoslov rož na Janževo pri Sv. Janžu

 

Običajno je sedaj, da cerkev blagoslavlja, kjer je ta obred še navadi, rastline na Veliko Gospojnico, toda pri Sv. Janžu se vrši ta blagoslov na kres. Tedaj je tam tudi proščenje. Dekleta in žene prinesejo k blagoslovu košare in košarice, polne lepih cvetočih rož, ki so jih nabrale po travnikih pa tudi po domačih vrtovih. Ne samo iz šentvidske župnije, ampak tudi iz okolice, iz Budine, Brstja in iz vasi ob cesti na Bori, celo iz Zavrča jih prinašajo. V šentvidski župniji pa nese od vsake hiše dekle ali gospodinja cvetlice blagoslavljat. Kakršnih ženske nabero, bodisi vrtnih ali travniških, takšnih prineso. Najbolj priljubljene za blagoslov so škorecelj, lapuh, kamilice, dušica, rožmarin, vinska rutica in Marijini lasje.

Glavna pa je Janževa roža, ki ji pravijo pri Sv. Vidu križeva roža. Še več vrst jih nabero, ki jim ljudje še imena ne vedo in tudi vrtnih natrgajo, da je šopek bolj pisan. Staro ustno izročilo pravi, da se morajo poljske rože nabrati na mejah med njivami. Tudi žito, kar pomeni tam rž, nosijo blagoslavljat, da bi jim bila obvarovana moljev in druge take golazni. Poročilo iz Budine pravi, da prinašajo različne vrste rož, med njimi pa ne sme manjkati Janževa roža, ki rumeno cveti.

Pa še druge stvari nosijo k blagoslovu: pri Sv. Vidu maslo, ki ga rabijo proti ranam in trganju po udih, iz Budine pa baje poleg masla tudi mleko, sir in smodnik. Ta je za zdravilo proti raznim boleznim, zlasti proti pljučnici. V župniji sv. Vida pri Ptuju uporabljajo te blagoslovljene rože za razne stvari in na razne načine. Za bolno živino narede iz rož kadilo in ž njim pokadijo, če je bolezen bolj zagonetna  Za bolnike delajo iz njih obkladke za razne bolezni. Sicer se tega zdravljenja poslužujejo le starejši ljudje, »mlajši pri tem pešajo, kakor pri vseh starih običajih,« pravi poročevalec. Ni mi znano, da bi se vršil na dan sv. Janez a Krstnika pri nas še kje drugje blagoslov zelišč. Tudi drugod ga na ta dan nisem zasledil. Edino v lateranski baziliki v Rimu so blagoslavljali na vigilijo sv. Janez a Krstnika nageljne .

Znano je, da je mogočna lateranska bazilika, »omnium ecclesiarum mater et caput«, posvečena temu svetniku. — S. Giovanni in Eaterano. V lateranski cerkvi je blagoslavljal nageljne kak kardinal. Blagoslov se je vršil slovesno in Rimljani so na kres nosili blagoslovljene nageljne. Tudi pri Sv. Janžu se vrši blagoslov slovesno. Ni izključeno, da se je pri nas vršil nekoč na kres blagoslov rož tudi v drugih cerkvah, posebno v takih, ki so posvečene sv. Janezu Krstniku .

Za Janževo rožo, Hypericum perforatum, ki jo pri blagoslovu pred vsemi čislajo, imamo med drugimi nazivi tudi tele : šentjanževka , sv. Janez a roža (Tušek rkp.), janževka (Košir-Moderndorter), krvaveč, sv. Janeza glavica (Dobrna). Če manemo cvet, pordeči. Iegenda pravi, da zato, ker so sv. Janez a Krstnika obglavili. V Šent Vidu pri Ptuju ji pravijo križeva roža. Hinko Tuma navaja še imena: križevec, ivanovka in šentjanževica. Zakaj naziv križeva roža in križevec? Legenda pripoveduje: ko je Gospodov ljubljenec sv. Janez žalosten stal pod sv. križem, je skrbno zbiral rastline, na katere je kapljala Gospodova sv. kri, da bi jih kot drag spomin na Odrešenikovo smrt razdelil pobožnim vernikom. Ljudstvo je zamenjalo sv. Janeza, Gospodovega učenca, s sv. Janezom Krstnikom. Nemci imenujejo rastlino tudi Christi Wunderkraut, Gottesgnadenkraut in Hergottsblut. Tudi Johannesblut jo nazivljejo. Po izročilu ima posebno moč, da odganja temne sile, hudiča in blisk. Hudič jo posebno sovraži, zato je liste te rastline prebodel z iglami (perforatum!). Zdi se pa, da je krščanstvo preoblikovalo staro ime Androsaimon (moška kri), ki ga navaja že Dioskorides, v krščanskem smislu, če namreč zmanemo rastlino, zlasti pa cvet, nakaplja rdeč sok, ki je podoben krvi. Ker je v teku stoletij ljudska fantazija ovila to koristno rastlino z legendarnim čarom, so ji pripisovali še večjo zdravilno moč, kot jo ima. Zato je razumljivo, zakaj je morala biti tudi med kresnicami, ki jih je blagoslavljala Cerkev na kres.

 

Blagoslov zelišč na Veliko Gospojnico in ob drugih dneh

 

Navadno Cerkev blagoslavlja razna zelišča na Veliko Gospojnico. Ta obred je v kat. cerkvi zelo star. Že v 10. stoletju imamo zanj posebne blagoslove — benedikcije, ki naj bi z dvema molitvama napravili zelišča koristna za zdrave in bolne, za ljudi in živino, šopek rastlin, ki so ga prinašali blagoslavljat, je bil različno sestavljen. Splošno so mu pridevali kvečjemu žitno klasje in mogoče tudi vratič. Blagoslovljena zelišča shranjujejo v hiši kot sredstvo zoper ogenj in strelo, zatikajo jih v njive in v hleve, mešajo jih med živinsko krmo in žito za seme, polagajo jih tudi zakoncem in otrokom v postelje. Razen na Veliko Gospojnico so blagoslavljali zelišča tudi na Vehko noč (Minden), Sv. Petra vezi (Straßburg), na vigilijo Sv. Janez a Krstnika v lateranski cerkvi, kar smo že omenili, in na dan sv. Tilna v Španiji koprc.

Nekateri obredniki (n. pr. samosta n Metten, 15./17. stoletje), imajo tudi obrazec za blagoslavljanje rutice, ki je zoper stru p in za izganjanje hudobnega duh a posebno pripravna, mandragore in drugih zdravilnih zelišč, s katerimi so »literati« od 14.—15. stoletja dalje seznanjali ljudstvo. V ljubljanski škofiji ta blagoslov ni običajen. Nemara pa je bil v starih časih tudi med običajnimi cerkvenimi obredi. V Rimskem obredniku (slovenskem) je blagoslov zelišč n a 15. VIII. — na Veliki šmaren. Bržkone je blagoslov na praznik Vnebovzetja BI. D. M. tudi v zvezi z Marijo, ki je »roža na polju in lilija dolin«, ki je »roža dutiovna«. V prvem responsoriju pa: "Kakor cvetoče vrtnice v dneh pomladi, kakor lilije ob potokih".

Marijo primerja cerkev tudi vrtu. Legenda pripoveduje , da so našli apostoli v Marijinem grobu, ko so ga odprli, rože, ne pa Marijino mrtv o truplo. Ljudstvo pravi, da so med gospojnične zeli, nabrane med Veliko in Malo Gospojnico, ki se posušijo za zimo, najbolje, ker so tedaj blagoslovljene. Te so: jagodičevje (peresa gozdnih jagod), šentjanževo zelje, gorni rožmarin, modri encijan, gorna rabarbara, žavbelj, pelin, ajbiš, škrocut, črne češnje, črnice (borovnice), kamilice, meta , smolje ( = brinje), dobra misel, jetičnik, malisa, luštek, krabuljica, volčji koren, encijan, kolmež, arnika, bezgovo listje, jelovo hovje, levrat, črno upanje, lapuh ( = belo upanje), habad, krvavičje, škrpec, črnobela, vanjgélika.

Pri Strugah nabirajo ženske »mej mašami«, t. j . med Veliko in Malo mašo, tudi vsake vrste cvetlic (rož) za različne bolezni, zato ker imajo cvetlice takrat največjo moč. Pa tudi v Motniku se to vrši, kar potrjuje Križnik: »Med Šmarnimi mašami« rože nabrane so potlej za vsako zdravilo.

 

Razne rože in zelišča blagoslavljajo tudi kapucini

 

V Celju se vrši pred praznikom Porcijunkule 1. VIII. blagoslov zelišč na samostanski porti. Na zato pripravljeni mizici se postavijo sv. križ in dvoje gorečih sveč. Duhovnik, oblečen v koretelj in s štolo, blagoslovi in poškropi z blagoslovljeno vodo in okadi s kadilom razne pripravljene rože. Ljudje čakajo s primernimi košaricami, s sešitimi platnenimi vrečicami in tudi s papirnatimi vrečicami ter jih takoj razneso. Navadno so ti ljudje z bližnjih župnij, iz mesta , pa tudi iz oddaljenih krajev kakor iz Laškega, od Sv. Jederti, iz Loke, Zidanega mostu, Radeč, št. Jurj a ob j.ž., Ponikve in iz Savinjske doline. Sicer se pa raznovrstne rože blagoslavljajo tudi po večkrat n a mesec na neslovesen način. Ljudstvo jih rabi za podkajenje v primeru bolezni pri živini, pa tudi pri bolnih otrocih in onemoglih starih ljudeh.

Tudi v Krškm je ta cerkveni obred običajen. Ljudje hodijo vse leto iz vseh okoliških far ljubljanske kakor lavantinske škofije (iz Vidma, Zdol, Rajhenburga , Koprivnice, Podčetrtka, Podsrede, Sevnice, Kozjega, Boštanja, Rake, Studenca, Leskovca, Cerkelj ob Krki, Kostanjevice, Bučke, Sv. Križa pri Kostanjevici, Škocijana, Tržišča itd. po take rože na samostansko porto zlasti ob shodih za IIL red. Slovesen način blagoslovitve ni ne v Krškem ne v Škofji Loki v navadi.

Isto se godi v Škofji Loki. Rože in zelišča, zlasti zdravilna: žajbelj, šentjanževe rože, grizenjak (tavžent roža) itd. se začno nabirati takoj, čim so za to godne in vse dotlej, dokler so. Nato se poblagoslove in delijo ljudstvu. Ta običaj so baje prinesli iz Italije došli redovniki kapucini, ki jih je v slovenske kraje v začetku 17. stoletja uvedel ustanovitelj slov. kapucinske provincije, sv. Lavrencij Brindiški.

V Gorici blagoslavljajo razen mnogovrstnih rož in zelišč tudi otrobe, obleko, spodnjo obleko za bolnike, to pa največ za ljudstvo iz Julijske Benečije, ki prinaša k blagoslovu omenjene reči po 8—10 ur daleč seboj v mesto.

V Mariboru in Ptuju ni tega obreda. Mogoče je bil običajen pred Jožefinskim razpustom teh dveh samostanov. Na dan sv. Benedikt a (21. marca), ko se prične mladoletje, blagoslavljajo ponekod po Spodnjem štajerskem kadilo za krave. V Središču postavijo na predvečer sv. Jurija na vrata, ki vodijo v dvor, trnjavke, najraj še tako zvani ščipkovec. Krog hram a kropijo z blagoslovljeno vodo. Kravam dajo blagoslovljene soli in kruha jesti. Kadijo jih z blagoslovljenim kadilom, ki je bilo na god sv. Treh kraljev ali p a na god sv. Benedikt a blagoslovljeno.

Hrvatje (kajkavci) v Varaždinu in njegovi okolici nesejo na Benediktovo blagoslovit nekako nakopano korenje ter kade potem na Jurjevo s tem blagoslovljenim korenjem vso živino in to zato, da ne bi mogle živini naškoditi čarovnice. Varaždinske ženske, ki prinašajo takega korenja vsako leto k varaždinskim kapucinom n  blagoslov, so o tem preverjene, da je to korenje že samo ob sebi čudotvorno, pa mu je treba pojačati moč še bolj s cerkvenim blagoslovom.

V kolikor želite več informacij in nasvetov iz sveta zelišč in naravnih izdelkov se enostavno naročite na brezplačne nasvete in novice na tej povezavi. Veseli bomo tudi vašega všečka na naši facebook strani.

Vir: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Etnolog_15_1942_kotnik_blagoslov.pdf

 

Oznake: nekoč, stari časi, zelišča, blagoslov, običaji Posodobljeno: 28. Marec 2015

Komentarji

Napišite komentar

Napišite odgovor

* Ime:
* E-mail: (Ni objavljen)
   Spletna stran: (Url strani z http://)
* Komentar
V polje prepišite varnostno kodo s slike:

Arhiv

Informacije

Zelišča Salvia je spletna trgovina, ki prodaja naravne izdelke. Vzgajamo, nabiramo in pridelujemo različna zelišča ter iz njih pripravljamo čajne mešanice, zeliščne pripravke, zeliščna mazila, tinkture in izdelke za osebno nego. Zelišča so slovenskega porekla, pridelana in nabrana na obronkih pohorskih gozdov.

Kontakt

02 675 71 31
051 338 520
info@zeliscasalvia.si

Facebook